Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev in psihologinja Andreja Poljanec.
Včeraj je bilo pri 4700 PCR-testiranjih potrjenih 1149 pozitivnih primerov, kar je 24,4 odstotka. Pri 30.392 hitrih antigenskih testih pa so bile potrjene 503 okužbe, kar je 1,7 odstotka. V bolnišnicah je bilo včeraj hospitaliziranih 1157 bolnikov, (dan prej 1173), od tega 192 na intenzivni negi, kar je isto število kot dan prej. Umrlo je 27 oseb, 25 v bolnišnicah in 2 v domovih. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih 7 dneh na ravni države znaša 1.227, dan prej 1.225.
Glede na število novo potrjenih primerov na včerajšnji dan izstopajo naslednje občine: Ajdovščina 24, Nova Gorica 27, Koper 85, Tolmin 20, Krško 34, Brežice 29, Sevnica 22, Zagorje ob Savi 23, Novo mesto 30, Črnomelj 22, Celje 45, Šentjur 22, Šmarje pri Jelšah 29, Žalec 33, Domžale 29, Kranj 51, Škofja Loka 28, Ljubljana 137 in Maribor 75.
7 regij je glede na včerajšnje podatke rdečih: Osrednjeslovenska, Podravska, Savinjska, Gorenjska, Pomurska, Primorsko-notranjska in Koroška. Med njimi je negativni trend opaziti v Savinjski in Gorenjski regiji. 5 regij je glede na včerajšnje podatke črnih, a je pozitivni trend opaziti pri Posavski, Zasavski in pri regiji Jugovzhodna Slovenija, medtem ko se v Goriški in Obalno-kraški razmere poslabšujejo.
Testiranje in prvi šolski dan zelo uspešno izvedena
Danes je vrata ponovno odprlo 366 šol in 327 vrtcev. Na delovno mesto se je vrnilo 12.822 zaposlenih v osnovnih šolah ter 12.844 zaposlenih v vrtcih. V šolske klopi je sedlo 53.306 učenk in učencev prve triade, v vrtce pa se je vrnilo približno 74.630 otrok. Prav tako lahko v devetih statističnih regijah od danes naprej ponovno potekajo laboratorijske vaje za študentke in študente višjih in visokih šol.
Na testiranju je bilo ugotovljenih 1,3 odstotka pozitivnih testov učiteljev in vzgojiteljev (278 oseb), hkrati pa jih je 13 odstotkov covid že prebolelo, zato jih ni bilo treba testirati, so pa všteti med tiste, ki so se danes vrnili v šole. Testiranju otrok je po besedah ministrice Kustec ministrstvo naklonjeno, bo pa dokončno odločitev pripravilo ministrstvo za zdravje.
Po mnenju Pečana se je na testiranju izkazala visoka stopnja družbene odgovornosti, saj se je testiralo zelo visoko število učiteljev in vzgojiteljev. Spodbuden je tudi nizek odstotek pozitivnih testov, kar je dokaz, da v šolah in vrtcih virusa ni veliko, zato tudi niso žarišče širjenja virusa izven šolskih in vrtčevskih prostorov.
Izkušnja testiranja je zelo pozitivna, tudi z organizacijskega vidika, zato je realno, da bi se testiranje lahko ponavljalo vsak teden, in to izven časa izvajanja pouka.
Po mnenju pravnikov je učitelje, ki se niso želeli testirati, možno kaznovati, saj je odločba ministrstva za zdravje zelo jasna. V okrožnici ministrstva za šolstvo je naštetih več možnih sankcij, vmes je navedena tudi kazen o globi med 400 do 4000 evrih, a Pečani ni povsem prepričan, da jo je v primeru učiteljev in vzgojiteljev možno uporabiti.
Prisotna je dilema, kako razporediti učitelja, ki se ni testiral in ne sme poučevati. Možnosti, da bi šola rotirala med sabo učitelja podaljšanega bivanja iz 4. ali 5. razreda, s takim iz prve tirade, Pečanu ni najbolj etična. Tudi napotitev na čakanju na delo doma ni najboljša rešitev, saj predstavlja strošek za šolo. Pečan pričakuje, da se bo v praksi oblikovala rešitev, ki jo bodo potem šole uporabljale.
Otroci potrebujejo sproščeno družinsko vzdušje
Po mnenju psihologinje Andreje Poljanec so otroci vse bolj prikrajšani za mnoge radosti ter pester otroški in mladostniški ritem, zato postajajo bolj nemirni in naveličani. Zaradi tega so pogosteje nekoliko sitni, odrezavi, nezainteresirani za temeljito delo. Vse to pa v odraslih vzbuja skrbi, negotovost, jezo pa tudi nemoč, predvsem tudi zaradi strahu, da bodo določene starostne skupine otrok verjetno še ostajale doma.
Starši naj skušajo narediti vse, da bi bili čim bolj sproščeni in veseli, da bodo družine prostor zdravega in polnega vzajemnega razvoja. V teh posebnih okoliščinah otroci in mladostniki potrebujejo več nežnosti, veselega skupnega časa, športa, razumevanja s strani staršev in ne problematiziranja, mladostniki pa močno čustveno iskro in zdravo dinamičnost, da se v družini dobro počutijo.
Za otrokov/mladostnikov razvoj je bolj kot zamujanje intenzivnega učenja zahtevno to, da bi zamudili pristne družinske odnose in izkušnjo, da se starši ob stresu znajdejo. To je namreč temeljna potreba tudi za poln kognitivni razvoj, je nagovor zaključila Poljančeva.
