“Imel sem podporo urednika, ki je vedel, da vse, kar pripravim, tudi preverim in imam za to materialne dokaze. Pravzaprav je bil to čas, ko je imel poklic novinarja svojo težo. Bali so se nas tako politiki kot direktorji. Lahko navedem primer direktorja javnega podjetja v Žužemberku. Državna zemljišča, ki so bila vredna po približno današnjih 40.000 evrov, je prijateljem prodajal za 12.000 evrov in še 8000 so jih morali prinesti njemu. Ko sem to razkril, sem človeka povabil v oddajo na Val 202. Niti ni vedel, zakaj ga vabim, mislil je celo, da ga bom hvalil kot uspešnega direktorja. Med oddajo sem mu pokazal dokumente, ostal je brez besed in čez dobra dva meseca tudi brez službe.“
Marjan Jerman, novinar
Vir: Nedeljski dnevnik, 24. 7. 2019, str. 5
