Luč spomina ali gora plastike? Slovenija se duši pod odpadki sveč

Vsako leto po Dnevu mrtvih Slovenija zažari v milijonih luči – in nato zatemni pod goro plastike.
Medtem ko spoštujemo spomin na umrle, uničujemo prihodnost živih.

Svečarska tradicija, ki je ušla izpod nadzora

Prižiganje nagrobnih sveč je ena najglobljih slovenskih tradicij.
Simbolizira spoštovanje, toplino in povezanost.
Toda ta lep običaj se je v zadnjih letih spremenil v ekološko nočno moro.

Slovenci vsako leto porabimo več kot 20 milijonov nagrobnih sveč, s čimer ustvarimo več kot 2.000 ton odpadkov – večinoma plastike in parafina.
Ko te sveče dogorijo, za sabo pustijo ohišja, pokrovčke in kovinske dele, ki jih ni lahko reciklirati.
Mnogi pristanejo med mešanimi odpadki ali celo v naravi.

Rezultat? Pokopališča po praznikih postanejo največja začasna odlagališča plastike v državi.

Luč, ki gori tri dni – plastika, ki ostane sto let

Plastična sveča se v naravi ne razgradi.
Ko izgori, se spremeni v odpadek, ki ostane med nami več generacij.
Njeni drobci sčasoma postanejo mikroplastika, ki jo najdemo v zemlji, vodi in celo hrani.

Ironično: s svečami, s katerimi želimo izkazati ljubezen in spoštovanje, povzročamo tiho škodo tistim, ki bodo šele prišli.
Z vsako svečo, ki jo brez pomisleka odvržemo, ugasnemo del narave, ki nas obdaja.

Zakaj Slovenci kupujemo toliko sveč?

Odgovor se skriva v tradiciji in čustvih.
Sveča pomeni bližino in spomin.
Toda skozi desetletja je ta simbol postal komercializiran.
Trgovine pred prazniki tekmujejo s količino, ne s kakovostjo, in ljudje se pogosto počutijo dolžne, da kupijo “še eno svečo več”, da bi pokazali spoštovanje.

V resnici pa spoštovanje ni v količini, temveč v misli in dejanju.
Ena sveča, prižgana z ljubeznijo, pove več kot deset plastičnih, kupljenih iz navade.

Rešitev obstaja – in je v naših rokah

Če želimo ohraniti našo tradicijo, a hkrati zaščititi okolje, moramo začeti spreminjati svoje navade.
Vsak od nas lahko prispeva k spremembi, če naredimo nekaj preprostih korakov:

  1. Namesto plastike – steklo ali kovina.
    Uporabimo sveče z zamenljivim vložkom ali steklene lučke, ki jih lahko znova napolnimo.

  2. Kupimo manj, a kakovostno.
    Ena dobra sveča, ki traja dlje, je boljša kot pet cenenih plastičnih.

  3. Uporabimo sončne ali elektronske sveče.
    Te oddajajo svetlobo več mesecev, ne povzročajo odpadkov in so dolgoročno cenejše.

  4. Izberimo simbolno gesto.
    Roža, kamenček, molitev ali zapisano sporočilo nosijo več pomena kot plastika.

  5. Ločujmo odpadke odgovorno.
    Sveč ne mečimo med mešane odpadke – uporabimo posebne zabojnike na pokopališčih.

Od občin do ljudi – odgovornost je skupna

Tudi občine in komunalna podjetja morajo prispevati svoj delež.
Z večjim številom zbirnih mest, jasnimi navodili in spodbujanjem trajnostnih izdelkov lahko močno zmanjšajo vpliv na okolje.
V nekaterih občinah (na primer v Ljubljani, Mariboru in Kopru) so že uvedli posebne akcije “Manj sveč, več spoštovanja”, ki ljudi spodbujajo k razmisleku.

Toda sprememba se začne pri posamezniku.
Če bo vsak izmed nas kupil le eno svečo manj, bomo skupaj preprečili nastanek več sto ton plastike.

Čas je, da prižgemo luč za prihodnost

Ko stojimo ob grobu, želimo izraziti spoštovanje, ne povzročati škode.
Zato je zdaj čas, da prižgemo novo vrsto luči – luč odgovornosti.

Če bomo danes spremenili navade, bomo svojim otrokom pokazali,
da spoštovanje do preteklosti ni v plastiki,
ampak v skrbi za prihodnost. 

Portal OS