V Gledališču Koper je minuli petek zvečer potekala sklepna prireditev izbora Naj javno stranišče 2019, na kateri je Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) podelilo nagrade in priznanja za najbolj urejena javna stranišča v Sloveniji za leto 2019.
Med letom so člani komisije prevozili 4270 kilometrov in izvajali terensko ocenjevanje na 149 lokacijah javnih stranišč po vsej Sloveniji. Preverili so, kakšno je stanje javnih stranišč v 85 občinah in na 56 bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji. Komisija Društva za KVČB je med letom ocenjevala dostopnost, urejenost, označenost dostopa, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material.
Člani komisije so ugotovili, da imajo najlepše urejena javna stranišča v Mestni občini Ljubljana z doseženimi 4,91 točkami (od 5,00). V kategoriji bencinskih servisov se je najbolj izkazal bencinski servis Petrol Grabonoš, smer Maribor s 4,18 točkami (od 5,00).
Letos je straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča leta 2019 dobila občina Laško, saj je zbrala najmanj točk, in sicer 3,19, med bencinskimi servisi pa Petrolov servis Mokrice, smer Ljubljana, z doseženimi 2,57 točkami.
Petra Leskovšek Lasetzky, predsednica ocenjevalne komisije akcije Naj javno stranišče 2019, ugotavlja, da so razlike med občinami zelo majhne: »Če pogledamo lanskoletne ocene, pa so prvo uvrščene občine še izboljšale svoje ocene in se približale najvišji možni oceni 5. Ta podatek nam kaže, da je akcija po enajstih letih dosegla svoj namen. Seveda pa smo še vedno zaskrbljeni nad podatkom, da kar 44 občin od 85 nima javnih stranišč. Tem bomo tudi letos za vzpodbudo pri gradnji podelili ‘zidak’.«
V letošnjem letu je kar nekaj občin napredovalo po lestvici navzgor. »Te občine so Ajdovščina, Radovljica, Izola in Maribor. Izpostaviti pa velja tudi dve občini, ki sta letos močno padli po lestvici navzdol. To sta občini Brežice in Gornja Radgona. Posebej nas veseli dejstvo, da sta Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Velenje v letošnjem letu na naše priporočilo zamenjali neprimerne WC školjke, katerih sedalo je bistveno večje od običajnega. Na neprimernost teh školjk smo občine opozarjali zadnja tri leta, saj smo iz Zveze paraplegikov Slovenije dobili sporočilo, da so te školjke nefunkcionalne za paraplegike in tetraplegike,« pravi koordinatorica akcije Danica Koren.
Tudi letos se je pri ocenjevanju stranišč na bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji ponovno izkazalo, da so med bolj čistimi tista stranišča, v katerih je ves čas prisotna čistilka. »Vedno več Petrolovih stranišč je plačljivih, kar osebam s KVČB močno oteži dostop do stranišča,« dodaja Korenova. »Petrol ima na svojih plačljivih straniščih možnost brezplačnega koriščenja teh sanitarij z njihovo kartico zvestobe. Sicer pozdravljamo to možnost, vendar menimo, da s tem vseeno obstaja ovira do hitrega dostopa do stranišča, saj mora uporabnik imeti kartico fizično s seboj. Letošnja novost je plačilo OMV-jevih stranišč, in sicer na bencinskih servisih OMV Ravbarkomanda in OMV Fernetiči v obeh smereh. Bencinska servisa MOL še vedno nudita brezplačno uporabo svojih stranišč.«
Od leta 2016, ko je društvo dalo v uporabo mobilno aplikacijo Najbližji WC, ima uporabnik z njeno pomočjo možnost najti najbližje odprto javno stranišče. Aplikacija je na voljo za operacijske sisteme Android in iOS in je brezplačna. Z njo lahko izbirate med plačljivimi in brezplačnimi stranišči ter iščete stranišča, namenjena invalidnim osebam. Vpisanih ima več kot 130 lokacij stranišč ter vsebuje oceno in mnenje komisije društva o posameznem stranišču za leta 2016, 2017, 2018 in 2019. Uporabniku pa omogoča, da doda tudi svoje mnenje in oceno.
Ob izteku letošnje akcije
Predsednica Društva bolnikov s KČVB Mateja Saje pravi, da društvo izvaja sedem sklopov posebnih socialnih programov z vseh področij življenja oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo: »Eden od pomembnih posebnih socialnih programov je program odpravljanja ovir pri dostopu do sanitarij v bivalnem in delovnem okolju. Najpogostejše težave, ki spremljajo bolnike, so odvajanje mehkejšega in vodenega blata, bolečine v trebuhu, krči in nujni, pogosti in hitri pozivi na blato. V času zagona bolezni moramo bolniki na stranišče tudi do 30-krat na dan, zato pa potrebujemo stalen in hiter dostop do stranišč, kjerkoli smo, naj bo to doma ali zunaj. V javnosti in na delovnih mestih velikokrat naletimo na oviro pri dostopu do sanitarnih prostorov. Srečujemo se s problemom, da so sanitarni prostori zaklenjeni ali plačljivi. Veliko težav imamo tudi na delovnem mestu, kjer bolniki zaradi narave svojega dela ne moremo zapustiti delovnega mesta. V Društvu za KVČB že drugo leto zapored izvajamo akcijo Trenutno odsoten – hvala za razumevanje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah z namenom ozaveščati delodajalce o tem, kakšna je kronična vnetna črevesna bolezen in s kakšnimi težavami se srečujemo bolniki.«
»V vseh letih izvajanja akcije Naj javno stranišče smo dosegli napredek, ki smo ga izredno veseli, saj je s tem dosežen namen akcije ozaveščati javnost o potrebah oseb s KVČB in spodbuditi občine ter druge javne inštitucije k razmisleku o čistih in primerno urejenih straniščih,« je sklenila Mateja Saje.
Primož Hieng
