Smo v Sloveniji res vsi enaki pred zakonom? Je naša država sploh še pravna država? Dva nedavna, na videz nepovezana primera, sta kot potres razgalila globoke razpoke v našem sistemu: primer domnevne korupcijske hobotnice ljubljanskega župana, razkrit v oddaji Tarča, in sramotna izpustitev osumljenca za brutalni umor v Novem mestu. Oba primera sta simptom iste bolezni – bolezni, imenovane sistemska korupcija in neučinkovitost pravosodja.
Kako nam je to uspelo?
Na eni strani imamo Ljubljano. Mesto, ki ga župan poimenuje najlepše na svetu, a se za bleščečo fasado skriva močvirje sumov o klientelizmu in korupciji. Oddaja Tarča je ponovno potrdila, kar se šepeta že leta: brez posredovanja župana se ne zgodi nič, z njegovim posredovanjem pa se omenjajo podkupnine. Medtem ko navadni državljani za vsako dovoljenje trepetamo pred birokracijo, so za izbrance, kot kaže, pravila drugačna.
Penthouse stanovanja zrastejo tam, kjer bi morali biti skupni prostori. Gradbena dovoljenja, ki jih ministrstvo trikrat razveljavi, se na koncu na skrivaj izdajo. Uradniki, plačani iz našega denarja, so po ugotovitvah tožilstva popolnoma podrejeni županu. Doma skrivajo šope gotovine, podkupnine prejemajo v kriptovalutah, luksuznih počitnicah in dragem rumu. Ko pa župana kaj vprašajo pa se sklicuje naj njegovo družino pustimo pri miru.
V primeru ljubljanskega župana ne gre zgolj sum, gre za podroben opis delovanja sistema, kjer naj bi se vpliv kupoval z donacijami, kjer naj bi uradniki lagali in prikrivali dokumente, vse v korist peščice izbrancev. In medtem ko se to dogaja, župan odmahuje z roko, oddaje imenuje trači in napoveduje tožbe, saj je prepričan v lastno nedotakljivost. Župan se smeji in pravi, da je “nasprotnik Janeza Janše” in da se mu zato zapor ne more dogoditi.
Na drugi strani imamo Novo mesto. Primer, ki bi moral biti preprost – zločin, storjen pred več deset pričami – se je sprevrgel v farso. Policija aretira osumljenca. Sodišče odredi pripor, ker ugotovi utemeljen sum. Nato pa se zgodi nepojmljivo: isti sistem, ki je osumljenca spravil za zapahe, ugotovi, da dokazov zanj pravzaprav ni.
Stopnja verjetnosti se zniža in osumljenec je na prostosti. Storilec – kdor koli že je – je svoboden in se morda smeji vsem nam v obraz. Novomeški župan, gospod Gregor Macedoni, je pravilno ugotovil: sistem je odpovedal. Vendar zgolj ugotovitve niso več dovolj! Od župana regije, ki jo je ta sramotna farsa najbolj prizadela, pričakujemo več. Pričakujemo odločnost.
Gospod Macedoni, pozovite Dolenjsko, pozovite celotno Slovenijo na vseslovenski protestni shod v Ljubljano! Čas je, da se naša frustracija in jeza prelijeta na ulice. Nedopustno je, da državljani mirno sprejemamo neučinkovito in morebiti tudi v korupcijo vpleteno pravosodje ter neučinkovito policijo, ki očitno ni sposobna zaščititi niti najranljivejših.
Ta dva primera sta dve plati istega kovanca. Na eni strani elita, ki je prepričana, da je nad zakonom in neodtakljica, in sistem, ki ji to očitno omogoča. Na drugi strani pa popolna neučinkovitost istega sistema, ko je treba zaščititi navadne ljudi in kaznovati očitna kazniva dejanja. Eno hrani drugo. Ko ljudje vidijo, da se desetletja trajajoče sume korupcije na najvišjih nivojih pometajo pod preprogo, izgubijo vero v pravico. Ko organi pregona ne morejo ali nočejo pripeljati do sodbe niti v primerih, ki se zdijo kristalno jasni, je zaupanje mrtvo. Zato zahtevamo odgovore in dejanja!
Od predsednika vlade, ministrice za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahtevamo, da prenehajo s praznimi izjavami o spoštovanju neodvisnosti sodišč. Njihova dolžnost je, da zagotovijo delovanje sistema! Zahtevamo takojšen in temeljit nadzor nad postopki v obeh
primerih. Od organov pregona in sodstva zahtevamo, da prenehajo z izgovori. Prenehajte se skrivati za pomanjkanjem dokazov, ko priče obstajajo. Prenehajte biti prijazni uradniki do tistih, ki vam ponujajo kuverte. Začnite delati v službi ljudi, ki vas plačujejo!
Dovolj je bilo. Ne bomo več tiho opazovali, kako naša država postaja poligon za korupcijo in raj za kriminalce. Naše zahteve niso več le prošnje, zapisane na papirju. Če se ne bodo uresničile, jih bomo izrazili na ulicah. Zahtevamo pravno državo, ki deluje enako za vse – za župana in za navadnega državljana. Zahtevamo pravico.
zapisal:
Silvo Mesojedec, koordinator ljudske inciative Doljenjska in uredništvo
Portal Os
