Danes sem preko Maroka prispel v Zahodno Saharo, kjer ljudstvo – domačini, že 40 let v šotoru čakajo na svojo usodo, da se končno razpiše referendum, ali bodo samostojni ali bodo spadali pod kakšno sosednjo deželo. 40 let vztrajajo pri svojem in čakajo!!! Nobenih uporov, samo čakajo. Vsi okoli njih se bolj borijo, kot oni sami, kajti vedo, da bo za njih prišel ta dan.
V Sloveniji ni potrebno spati v šotorih, niti ni potrebno nekoga čakati! Vendar malo manjka, da bomo ponovno spet padli pod nekoga. In kaj takrat? Kdo bo kriv, ali se bomo enostavno predali usodi! Kje je v resnici problem v Levih ali Desnih… ali je v nas samih!
Slovenci se nimamo radi, nimamo radi samih sebe! Ampak vseeno že dobrih tisoč let živimo na tej zemlji! Kak nas potem žene, da živimo, čeprav se nimamo radi… morda smo tako zelo nevoščljivi, da drugemu nič boljšega ne privoščimo in zato vztrajamo iz generacije v generacijo. Pa neglede na to, da se tega zavedamo in to na glas govorimo, še vedno delamo isto.
Sam nisem nič drugačen, velikokrat se zalotim pri negativnih mislih, vendar se hitro ustavim in začnem raziskovati od kod to prihaja in kako to trajno odstraniti. Kod da ta nevoščljivost prihaja iz globine duše, nekje zelo globoko je zakopana. Kar sram me je, da mi gredo takšne misli po glavi, čeprav nihče tega ne ve, niti nič slabega ne naredim, ker se prej ustavim; vendar vseeno je to v meni, tako kot vsakem od nas.
Delno sem to odpravil z Dinamičnim modelom komuniciranja, kjer se z drugačno organizacijo in komunikacijo dneva, ter odnosom do samega sebe, to počasi odpravlja. Saj so ti občutki, neke vrste smeti v naši duši. Vendar generalno potrebujemo drugačen zgled. Z zgledom bo šlo hitreje, ne pa da se sedaj sami s sabo mučimo.
Ta oblast je približno to, kar bi potrebovali naslednjih deset let, da bi trajno izbrisali ta negativen vzorec iz naše duše; vendar pod pogojem, da jih bomo vsi podpirali, ne se upirali.
Kajti vsak upor je samo korak nazaj… in občutek imam, da bomo počasi v obdobju Matija Gubca.
Slovenci smo namreč zelo dolgo v tej svoji mlaki in težko bomo zapustili to toplo-smrdljivo zavetje, zato so tako močni upori. Vendar nekdo bo moral zelo močno udariti, da bo razbil ta smrad in se bomo morali strezniti.
