V javnosti se je ob predlogu novega sklada za napredno zdravljenje otrok z redkimi boleznimi razširila trditev, da naj bi država denar jemala gasilcem, Rdečemu križu, Karitasu in drugim humanitarnim organizacijam. Toda bistvena podrobnost se pogosto izgubi: denar, ki ga posameznik sam nameni izbranemu gasilskemu društvu, Karitasu, Rdečemu križu ali drugemu upravičencu, s predlogom ni preusmerjen. V novi sklad naj bi šel nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej denar tistih zavezancev, ki svojega odstotka niso namenili nikomur.
Razprava o novem Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni je v zadnjih dneh postala precej bolj vroča, kot bi človek pričakoval od razprave o pomoči hudo bolnim otrokom. V ospredju so se nenadoma znašli gasilci, planinci, Rdeči križ in druge organizacije, pojavljajo pa se opozorila, da bodo zaradi novega sklada ostale brez milijonov. Toda pogled v predlog zakona pokaže precej bolj natančno sliko.
Če svoj odstotek namenite gasilcem, ga bodo še vedno dobili gasilci
Vsak davčni zavezanec lahko trenutno do 1 odstotka svoje odmerjene dohodnine nameni izbranemu upravičencu. To so lahko denimo prostovoljno gasilsko društvo, humanitarna organizacija, društvo, politična stranka, sindikat, verska skupnost ali drug upravičenec.
Za leto 2024 so državljani na ta način razdelili več kot 17,3 milijona evrov 7.237 različnim upravičencem. Ta del sistema predlog novega sklada ne ukinja. Če torej davčni zavezanec svojih 1 odstotek nameni lokalnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu, ta denar ostaja namenjen temu društvu.
Enako velja za Rdeči križ, Karitas oziroma druge organizacije, ki so na seznamu upravičencev. To je pomembna razlika.
Od kod bo potem prišel denar za zdravljenje otrok?
Od ljudi, ki svojega odstotka niso namenili nikomur. Po veljavni ureditvi se ta nerazporejeni del dohodnine ne vrne posameznemu davkoplačevalcu. Zakon o nevladnih organizacijah določa, da se denar, ki ga zavezanci niso namenili nobenemu upravičencu, prenese v Sklad za razvoj nevladnih organizacij.
Prav tu želi vlada narediti spremembo. Predlog zakona določa, da bi bil nerazporejeni del 1 odstotka dohodnine v začetnem obdobju glavni vir novega sklada za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Ministrstvo ocenjuje, da gre za približno 10 do 12 milijonov evrov na leto. Povedano zelo preprosto: vašega odstotka, ki ste ga namenili gasilcem, nihče ne preusmerja. Spreminja se namen denarja, ki ga davkoplačevalci niso namenili nikomur.
Denar je doslej končal v posebnem skladu za nevladne organizacije
In tu pridemo do razloga za odpor dela nevladnega sektorja. Nerazporejena dohodnina trenutno predstavlja glavni vir Sklada za razvoj nevladnih organizacij, iz katerega Ministrstvo za javno upravo prek javnih razpisov financira podporno okolje, profesionalizacijo nevladnih organizacij in druge projekte. Po podatkih, ki jih je februarja objavil 24UR, je Ministrstvo za javno upravo v zadnjih desetih letih prek tega sklada in drugih razpisov razdelilo približno 66,2 milijona evrov. Med največjimi prejemniki so bili CNVOS, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Slovenska filantropija, NOVUS in Zavod Dobra družba.
Novi zakon bi torej zmanjšal oziroma odpravil sedanji glavni dotok denarja v ta sklad. To je dejanska vsebina spora.
Gasilci in humanitarne organizacije imajo zato vendarle razlog za skrb?
Tu je potrebna natančnost. Trditev »država gasilcem jemlje njihov odstotek dohodnine« ni pravilna. Neposredne donacije davkoplačevalcev niso predmet preusmeritve. Drži pa, da bi se zmanjšal vir denarja v Skladu za razvoj nevladnih organizacij, iz katerega lahko nevladne organizacije kandidirajo na različnih javnih razpisih. Zato Rdeči križ in druge organizacije opozarjajo, da bi lahko sprememba posredno vplivala na nekatere njihove programe. To sta dve zelo različni trditvi. In prav njuno mešanje je povzročilo velik del sedanje zmede.
Novi sklad: od 5 do 10 otrok na leto
Zakaj sploh nastaja nov sklad? Namenjen bo otrokom z redkimi boleznimi, pri katerih so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, obstaja pa strokovno utemeljena možnost naprednega zdravljenja. Sem sodijo predvsem nove genske, celične in druge napredne terapije, ki so lahko izjemno drage in še niso vključene v redni sistem zdravstvenega zavarovanja. Država ocenjuje, da bi sklad lahko letno financiral zdravljenje približno petih do desetih otrok, stroški pa naj bi znašali približno 10 do 20 milijonov evrov na leto.
Poleg nerazporejene dohodnine predlog kot vire predvideva še sodelovanje farmacevtske industrije, donacije, evropska sredstva in druge možnosti. Začetno namensko premoženje sklada naj bi znašalo 10 milijonov evrov. Ko bi določeno zdravljenje postalo del običajnega sistema financiranja, bi njegovo plačevanje prevzel ZZZS.
Bistvo, ki se v hrupu izgublja
Zato ob dramatičnih naslovih velja ločiti tri različne stvari. Denar, ki ga človek sam nameni gasilcem, Rdečemu križu, Karitasu ali drugemu upravičencu, ostaja pri izbranem upravičencu. Nerazporejeni del enega odstotka danes avtomatično konča v Skladu za razvoj nevladnih organizacij. Predlog zakona bi ta nerazporejeni denar preusmeril v sistemsko financiranje naprednega zdravljenja otrok z redkimi boleznimi.
Nevladne organizacije imajo legitimno pravico opozoriti, da bodo zaradi tega izgubile pomemben vir razpisnega financiranja. Toda to ni isto kot trditev, da bo država posameznemu gasilskemu društvu ali humanitarni organizaciji vzela odstotek dohodnine, ki mu ga je državljan namenil. Če ste svoj odstotek namenili gasilcem, ostane gasilcem. Če ste ga namenili humanitarni organizaciji, ostane tej organizaciji. Predmet spremembe je zgolj denar, za katerega davkoplačevalec ni izbral nobenega prejemnika.
In prav ta razlika bi morala biti v središču javne razprave, preden iz vprašanja financiranja zdravljenja hudo bolnih otrok nastane še ena politična megla, v kateri na koncu nihče več ne ve, čigav denar se sploh prerazporeja.
