Ravnokar se iz Nice v Franciji odpravljam proti Marseille, saj dokončujem svoj prvi roman »Mystérieux«, ki se v celoti dogaja v tem francoskem mestu in bi rad podoživel določene lokacije. Na nek način grem obujati spomine!
Potujem namreč z vlakom in vmes brskam po novicah, med drugimi tudi slovenskimi, kjer zasledim, da mediji ponovno obujajo spomine, vendar ne v pozitivnem smislu, ali spomin na tragedijo no, za njih morda na tragedijo, saj se obračajo proti aktualnemu predsedniku vlade.
Še vedno ne morem razumeti, da nekdo, ki bi moral biti neodvisen, načrtno dele sebe odvisnega. Vendar kar vidim pozitivnega v tem je to, da obujajo 20 let stare stvari, ker očitno v zadnjih letih niso našli nič slabega, nobene napake. Če bo šlo tako daleč, bo na koncu predsednik vlade kriv, da se je z določenimi ljudmi rodil v isti državi, ali celo na svetu.
Nekako sem čutil olajšanje ob tej novici, no končno se bo končalo to mučenje, vsi ki vsaj malo želimo biti ozaveščeni, kaj se v Sloveniji v resnici dogaja. In sporočilo, ki ga je vladajoča stranka podala na svojem kongresu: »Pripravljeni smo na Finale!« je tudi jasno sporočilo, da nihče več nima moči nad njimi, kvečjemu bodo sedaj vsi nudili podporo, morda bodo celo vsi Socialni demokrati, končno pristopili in se združili z vsemi Socialnimi demokrati.
Tako se bo končno združila preteklost in prihodnost v sedanjost.
Energije, ki ob vsem tem nastaja oziroma se ustvarja v celotnem svetu, v resnici podpira spremembe, vendar ne spremembe, kjer bodo padale aktualne oblasti, temveč bodo samo utrdil to pokončnost, ki jo kažejo nekatere aktualne vlade, končno bodo ljudje doumeli, da lahko preživijo samo tisti, ki imajo jasen cilj in se držijo svojih načel neglede na mnenje okolice.
Samo poglejmo šport, trenutno aktualne Olimpijske igre, kjer smo Slovenci izredno hitro prejeli bronasto medaljo. Športniki so prišli samo z enim namenom, zmagati! Tudi če je naš kolesar bil »samo« tretji, je imel cilj zmagati. Tega svojega načela se drži od samega začetka kariere. In, ko smo že pri športu, naenkrat smo vsi enaki. Torej želimo si uspeha, lepšega… zakaj pa se potem upiramo temu, kamor nas pelje aktualna vlada.
No, ker se ravno nahajam v Franciji. Tukaj ni videti uporov, čeprav mediji tako prikazujejo! Ko sem se z vlakom vozil že v januarju 2020, so v večini nosili maske, pa se še nisem zavedal zakaj! Večina podpira vse ukrepe, ki jih priporoča vlada. Sedaj, ko sem sam cepljen, se počutim veliko bolje, da se lahko nemoteno gibljem, pa ne zaradi tega, ker sem se pokoril višjim silam, temveč zato, ker vem, da je tako manjša možnost okužbe. Kajti če bi sam zbolel za Korono, ne verjamem, da bi jo tako enostavno odnesel.
Sam namreč živim pod zelo veliko stopnjo stresa in vse kar počnem je zelo na meji; in zavedam se, da bi mi vsi projekti obstali in sam bi bil zelo nemočen, saj bi posledice bile zelo hude, ker bi se telo želelo vrniti v neko prvotno stanje. Sam se zelo dobro zavedam, tega svojega početja, vendar sem se namerno odločil za to pot, vse tja do 10.12., ko »bomo« znani dobitniki Nobelove nagrade.
Da, sam do sebe sem neodgovoren, vendar sem pa s cepljenjem sprejel odgovornost do drugih. Da slučajno koga ne okužim ali da ne prenašam virusa.
Virus je vse okoli nas, in sedaj se bomo mogli s tem naučiti živeti, ter sprejeti njegova pravila; tokrat žal smo šli predaleč in ne more več biti vse po naše!
Piše: prof. dr. Milan Krajnc
Milan Krajnc – mentor za družinska podjetja, akademik, psihoterapevt, avtor
