Po podatkih Finančnega sveta Republike Slovenije je bil proračunski primanjkljaj v prvem polletju približno 800 milijonov € (brez vključitve interventnih ukrepov) – kar je za približno 750 milijonov € več kot v istih mesecih leta 2024 - Fiskalni svet. Uradna številka iz ministrstva za finance, poročena preko SeeNews, znaša 823 milijonov € primanjkljaja v prvih šestih mesecih leta 2025. Zakaj mediji o tem ne poročajo in zakaj to ob tej vladi ni problem? Kam gre denar?
Konsolidirani bruto državni dolg na koncu prvega četrtletja 2025 pa znaša 47,08 milijarde €, kar predstavlja 69,9 % BDP Statistični urad Republike Slovenije. Na centralni ravni je državni dolg 46,14 milijarde € (68,5 % BDP).
Kam gre naš denar in v katere kanale odteka in zakaj imamo proračunski primanjkljaj?
Proračunski primanjkljaj pomeni, da država porabi več denarja, kot ga zbere prek davkov, prispevkov, dividend, EU sredstev ipd. Poglejmo kam odteka denar in v kakšni meri:
Povzetek o tem kam gre denar – glede na zadnji zakon o izvrševanju proračuna (ZIPRS):
Kategorija | Ocenjen delež v proračunu |
---|---|
🏥 Zdravstvo (prispevki, ZZZS) | ~15–18 % |
👩🏫 Javna uprava + plače | ~13–15 % |
👵 Pokojnine (ZPIZ) | ~27 % |
📚 Šolstvo in znanost | ~12 % |
🚧 Infrastruktura (ceste, železnice) | ~8–10 % |
💸 Socialni transferji | ~10–12 % |
💼 Servis dolga (obresti) | ~5–6 % |
🏗 EU sofinanciranje + projekti | ~5 % |
Leta 2025 so bili prihodki nižji od načrtovanih, predvsem zaradi:
-
-
nižje rasti BDP, upočasnjenega gospodarstva,
-
nižjih prihodkov iz DDV in davka na dobiček podjetij,
-
manjših dividend državnih podjetij.
-
Odhodki države so se povečali zaradi:
-
-
dviga plač v javnem sektorju (učitelji, zdravniki, policisti ipd.),
-
višjih transferjev posameznikom in gospodinjstvom (npr. socialni transferji, pokojnine),
-
investicij v zdravstvo, šolstvo in infrastrukturo (ceste, železnice, stanovanja),
-
sofinanciranja EU projektov (draga predplačila),
-
odplačevanja obresti na državni dolg, ki so se zaradi višjih obrestnih mer ECB povečale
-
Kam vse gre še davkoplačevalski denar in ali vlada Roberta Goloba dobro gospodari ostaja odprto vprašanje; še bolj pomembno vprašanje pa je koliko denarja odteka skozi različne projekte (predvsem skozi gradbene projekte in skozi financiranje nevladnih organizacij), a mediji tega ne preiskujejo. Dejstvo ostaja, da vlada Roberta Goloba odlično upravlja z medijskimi hišami, zato tovrstno poročanje ne pride do ljudi. Manevra pri odtekanju denarja pa je ogromno – kot vidimo gre 15 % sredstev za infrastrukturo in različne EU projekte – kakšen nadzor se vrši nad tem?
Portal Os