Čeprav vozila na tekoča goriva (bencin, dizel) še vedno predstavljajo veliko večino vseh vozil na cestah po vsem svetu, pa tako delež, kot tudi število električnih vozil iz leta v leto strmo narašča.
Ne le, da se zaradi izboljšav tehnologije litij-ionskih baterij nenehno znižuje njihova cena, s tem pa povečuje njihova dostopnost, temveč število izdelanih in prodanih električnih vozil vztrajno narašča navkljub težavam v dobavnih verigah elektronskih vezij (mikročipov).
Tako je bilo v obdobju lanskega leta po vsem svetu prodanih več kot 6,6 milijona električnih vozil (upoštevajo se vsa električna vozila, od osebnih avtomobilov, do avtobusov, kombijev in tovornjakov), kar de facto pomeni, da se je njihova prodaja več kot podvojila v primerjavi s predhodnim letom (2020), ko je bilo na globalni ravni prodanih 3 milijone električnih vozil. Tako kot že več let zapored ostaja največji svetovni trg za električna vozila Ljudska republika Kitajska, kjer je bilo po podatkih podjetja Canalys (ki se ukvarja z raziskavami prodaje blaga na različnih trgih po svetu) v preteklem letu prodanih kar 3,2 milijona najrazličnejših električnih vozil. Najštevilčnejši državi na svetu sledi Evropska unija, kjer so avtomobilski proizvajalci iz vsega sveta uspeli prodati okrog 2,3 milijona električnih vozil, na tretjem mestu pa so Združene države Amerike z dobrih pol milijona novih električnih vozil.
Norveški »fenomen«
Po drugi strani pa je delež električnih vozil v oziru na celoten vozni park države še vedno najvišji na svetu na Norveškem; v tej bogati skandinavski državi, ki šteje »zgolj« nekaj več kot pet milijonov prebivalcev, je bilo po zaslugi obsežnih državnih subvencij za električna vozila v lanskem letu prodanih kar 176.276 električnih vozil. Prodaja električnih vozil je v deželi fjordov tako izjemna, da je bilo januarja letos že kar 84-odstotkov novo kupljenih vozil električnih, če k temu prištejemo še vsa ostala električna vozila, pa nam podatki kažejo, da se delež električnih vozil v državi že vztrajno bliža eni polovici vseh vozil na norveških cestah. Tako je jasno, da bo Norveška zelo verjetno uresničila svoje ambiciozne načrte glede popolne elektrifikacije prometa, v skladu s katerimi naj bi do leta 2025 celoten njihov vozni park predstavljala tako rekoč izključno električna vozila.
Vstop novih in »novih starih« igralcev na trg
Nemoteno ponudbo, ki je zmožna dohajati čedalje hitrejše povpraševanje po električnih vozilih po vsem svetu omogočajo zlasti tehnološke inovacije v tehnologiji baterij oz. vodikovih gorivnih celic, širitev proizvajalnih kapacitet s strani etabiliranih proizvajalcev (odpiranje novih proizvodnih obratov oz. tovarn) in vstop vedno novih proizvajalcev na trg. Če je bilo ameriško podjetje Tesla v prejšnjem stoletju tako rekoč brez resne konkurence na trgu električnih vozil, pri čemer je imelo (in ima še vedno) zasluge za preštevilne inovacije na področju tehnologije baterij, so se v zadnjih letih uspela na trg prebiti tudi številna nova podjetja za proizvodnjo izključno električnih vozil, številni proizvajalci avtomobilov, ki so desetletja stavili izključno na vozila z motorji na notranje izgorevanje, pa so pričeli razvijati tudi električne avtomobile. Izjemno velik delež svetovne prodaje električnih vozil je v preteklih letih odpadel na kitajske avtomobilske proizvajalce, izmed katerih so tudi številna zagonska podjetja oz. start-up-i, ki so se razvili šele v zadnjih letih, izdelujejo pa izključno električna vozila; kitajski proizvajalci električnih vozil kot so BAIC, BYD, Li, Nio, SAIC-GM-Wuling, XPeng in drugi pa ne zadovoljujejo zgolj povpraševanja znotraj kitajskih meja, temveč počasi a vztrajno prodirajo tudi na globalni trg. V lanskem letu je bil tako drugi najbolj prodajan električni avtomobil na svetovni ravni Wuling Hongguang Mini; slednji je bil plod partnerstva dveh kitajskih avtomobilskih podjetij SAIC Motor Corporation, in Liuzhou Wuling Motors ter ameriškega avtomobilskega velikana General Motors Company.
Poleg tega so se tudi že uveljavljeni avtomobilski giganti, kot so Audi, BMW, Ford, Nissan, Opel, Škoda, Toyota in drugi že vrsto let nazaj zavedali priložnosti, ki jih ponuja rast trga električnih vozil in dejstva, da bodo brez postopne preusmeritve nanj slej kot prej propadli. Tako so si številni nedavno izdelani modeli »starih« avtomobilskih proizvajalcev, kot so Audi e-tron, BMW i3, Chevrolet Bolt, Hyundai Ioniq in Hyundai Kona, Nissan Leaf, Škoda Enyaq ter mnogi drugi, že zagotovili svoje mesto ob bolj prepoznavnih Teslinih modelih S, 3, X in Y in čeprav ne dosegajo tako osupljivih številk prodanih enot kot slednji (Teslin Model 3 je bil v lanskem letu z več kot pol milijona prodanih enot daleč najbolj prodajan osebni avtomobil na vsem svetu), pa je njihov delež na avtomobilskem trgu kljub temu nezanemarljiv.
Napredek v tehnologiji (baterij)
Seveda pa si eksponentne rasti prodaje električnih vozil ne bi bilo mogoče zamisliti brez tehnoloških inovacij, zlasti na področju razvoja (litij-ionskih) baterij, ki so sodobnim električnim vozilom eventualno omogočile bistveno večji doseg in daljšo življenjsko dobo (baterij) za čedalje bolj sprejemljivo ceno. Cena ene kilovatne ure električne energije avtomobilskih litij-ionskih baterij se je namreč v zadnjih desetletjih občutno znižala; če je bilo potrebno leta 2010 odšteti 300 evrov na posamezno kilovatno uro (€/kWh), je danes ta številka okrog 200 €/kWh, predvideva pa se, da se bo do leta 2050 ta cifra spustila na vsega skupaj 20 €/kWh. S povečano močjo baterij se sorazmerno povečuje tudi doseg električnih vozil (tj. pot, ki jo lahko vozilo prevozi z enakomerno hitrostjo vožnje od popolnoma napolnjene do popolnoma izpraznjene baterije) in tako ima osebni električni avtomobil Mercedes-Benz EQS, ki je na trg prišel konec lanskega leta, danes že dobrih 780 kilometrov dosega, Teslin Model S, ki je na trgu že od leta 2012 pa se lahko po zaslugi izboljšanih Teslinih baterij danes pohvali z zavidanja vrednimi 650 kilometri dosega.
Čeprav se doseg velike večine današnjih cenovno ugodnejših električnih avtomobilov giblje nekje do 500 kilometrov v idealnih pogojih (vožnja pri relativno nizkih obratih in brez vklopljenih dodatnih porabnikov energije, kot so radio ali klima), pa tudi doseg »običajnih« električnih avtomobilov nenehno narašča, pri čemer gre zasluga zlasti inovacijam na področju tehnologije materialov, ki sestavljajo avtomobilske baterije. Številni proizvajalci baterij tako že leta pospešeno delajo na obetavnih elementih kot so grafen (tj. alotrop ogljika, ki ga sestavlja en sloj ogljikovih atomov razporejenih v dvodimenzionalno mrežasto nanostrukturo satja), ki imajo lastnosti superprevodnikov, ali pa določene druge lastnosti (višje energetske kapacitete, manjša izguba energije pri delovanju, manjše pregrevanje ipd.), ki jih v današnjem svetu elektronike smatramo kot optimalne za nadaljnji razvoj zmogljivejših oz. dolgotrajnejših baterij. Poleg tega se mnogi avtomobilski proizvajalci tudi neposredno povezujejo s proizvajalci baterij in v koordinaciji z njimi razvijajo takšne baterije, ki so optimalno prilagojene prav njihovim električnim vozilom; direktor podjetja Tesla Elon Musk se je tako že sredi lanskega leta dogovoril za prednostno sodelovanje z enim največjih proizvajalcev baterij na svetu, podjetjem CATL iz Ljudske republike Kitajske, zaradi česar je pričel omenjen kitajski baterijski gigant izdelovati svoje baterije tako, da bodo le-te Teslinim električnim avtomobilom omogočile kar najbolj optimalno delovanje glede na arhitekturno zasnovo in tehnične specifikacije samega vozila.
Piše Matej M.
