“Pred štirimi leti se je na volitvah za oblast potegovalo 17 političnih strank. Letošnji supermarket volilne ponudbe je še za odtenek bolj pester. Tretjega maja je kandidature (za oblast) prijavilo 25 strank. Leta 2011 se je za parlamentarne sedeže (“stolčke”) potegovalo 20 list, leta 2018 pa jih bo 17. Če k strankam, ki so se prilagasile h kanditaturi, prištejemo t.i. politične skupine, ki bolj ali manj obstajajo samo na papirju (ki menda vse prenese), ki se za parlamentarne sedeže ne potegujejo – recimo (Bratuškovo, kasneje “Zokijevo”) Pozitivno Slovenijo, leta 2011 relativno zmagovalko volitev, in Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), ki je celo desetletje (“vsemogočno”) dominirala v slovenskem političnem in gospodarskem prostoru, potem pa začela nenadoma bledeti (izgubljati politično in vsakršno moč), lahko sklepamo, da živimo na Slovenskem v (zelo) pisanem političnem (oblastniškem) svetu, v katerem se za (skoraj) vsak (tudi vaš) politični okus najde (kolikor toliko prava) ustrezna izbira.”
Vir: Sobotna priloga Dela (12. 5. 2018), izvirni avtor teksta: Ali Žerdin, (“kokreator” – v oklepajih in z nenamernimi dopolnitvami – Bogdan Osolin)
