Kam izginjajo otroci? Se Slovenija tiho prazni pred našimi očmi?

Ko zapiraš vrata ene osnovne šole, se ne zaveš še teže trenutka. Ko pa jih v nekaj letih zapreš deset – to ni več statistika, to je simptom. Slovenija tiho vstopa v demografski mrk. In kljub vsemu še vedno nimamo resne razprave o tem, kako rešiti prihodnost naroda, ki sam sebi postaja tujec.

Starci bodo večina. In to kmalu.

Leta 2023 je bilo že več kot 22 % prebivalcev Slovenije starejših od 65 let. Po napovedih bo ta delež do leta 2050 presegel 30 %. Otroci? Njih je vse manj. Rojstev je bilo leta 2023 zgolj 16.989 – najmanj v celotni zgodovini samostojne države.

Vsako leto izgubljamo nekaj tisoč ljudi zaradi negativnega naravnega prirasta. To pomeni: več krst kot krstnih oblek.

Rodijo se tujci. Slovenke (skoraj) ne več.

Delež rojstev, kjer je mati tuja državljanka, že presega 16,5 %. V nekaterih porodnišnicah (npr. Jesenice, Ljubljana) pa že vsak četrti otrok prihaja iz družine priseljencev. Mnogi so iz Bosne, Kosova, Srbije. To niso številke proti komu – so opozorilo, da bi brez migracij že zdaj zaprli večino vrtcev.

A migracije ne rešijo vsega. Zakaj?

  • Ne zmanjšujejo staranja prebivalstva.

  • Povečujejo potrebo po integraciji, ki je v Sloveniji politično zanemarjena.

  • So neenakomerno porazdeljene – mesta rastejo, vasi izginjajo.

Evropa nas ne bo rešila – ker ima enak problem

Slovenija ni izjema. Rodnost pada v vseh državah EU. Povprečni TFR (število otrok na žensko) v EU je ~1,46 – Slovenija je z 1,51–1,60 malenkost nad povprečjem, a še vedno daleč pod mejo potrebne zamenjave generacij (2,1).

Države z najnižjo rodnostjo (Italija, Španija, Malta) postajajo simbol demografske stagnacije. In Evropa? Namesto ukrepov sprejema poročila. Namesto strateškega preboja – status quo.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

  • Prazne osnovne šole → zapiranje, združevanje razredov, manj učiteljev.

  • Pomanjkanje delovne sile → več odvisnosti od uvoza delavcev.

  • Pritisk na pokojninski sistem → nižje pokojnine, večja obremenitev aktivnih.

  • Polni domovi za stare → manj skrbi, več osamljenosti.

Kaj lahko Slovenija še stori?

  1. Neposredna finančna podpora družinam – ne le enkratni boni, ampak sistemske olajšave za drugo in tretje rojstvo.

  2. Stanovanjska politika za mlade – dostop do prvega stanovanja ne sme biti misija nemogoče.

  3. Aktivna migracijska politika – privabiti tiste, ki želijo ostati, ne le preživeti.

  4. Prestrukturiranje podeželja – vračanje mladih v manjša mesta z delom, infrastrukturo in perspektivo.

  5. Družbeno priznanje starševstva – otroci ne smejo biti “izguba prihodka”, temveč vrednota.

🛑 Brez ukrepov: prihodnost je že tukaj

Če nič ne storimo, bo Slovenija do leta 2100 padla pod 1,9 milijona prebivalcev. Skoraj tretjina jih bo starejših od 65 let. In ti bodo odvisni od sistema, ki ga ne bo imel kdo financirati.

Živimo v času, ko je treba izbrati: se obrnemo k družinam, skupnosti in prihodnosti – ali pa pasivno gledamo, kako se lastna država raztaplja pred očmi.

📚 Viri:

Portal OS

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA