Po ocenah varnostnih in geopolitičnih strokovnjakov se strategija Vladimir Putina v prihodnjih mesecih ne usmerja k umiritvi razmer, temveč k nadaljevanju in postopni razširitvi vojne v Ukrajini. V Kremlju je ideja premirja trenutno na stranskem tiru, vojaško razmišljanje pa ostaja osrednji instrument politike.
Premirje za Putina ni prioriteta
Analize kažejo, da Kremlj ne vidi resne možnosti za hitro umiritev konflikta. Vojaški načrti naj bi predvidevali nadaljevanje intenzivnih operacij vsaj do konca leta 2026, morda tudi dlje. To vključuje ohranjanje visokega tempa bojev, prilagajanje ofenzivnih strategij in dolgoročno izčrpavanje nasprotne strani.
Širitev vojaških ciljev ob meji
Po poročilih ruskih vojaških virov je Putin odobril širitev tako imenovanega »varnostnega pasu« ob meji z Ukrajinao, zlasti na območjih regij Sumy in Harkiv. Kritiki to razumejo kot poskus dejanskega širjenja ruskega nadzora, bodisi v obliki postopne priključitve bodisi trajne vojaške prisotnosti, ki bi dolgoročno utrdila vpliv Moskve.
Odpor do mirovnih pobud
Putinova administracija se na mednarodne pozive k premirju odziva z visokimi pogoji, ki jih Ukrajina in njeni zahodni zavezniki zavračajo. Posledično mirovna pogajanja ostajajo drugotnega pomena ali pa služijo predvsem kot orodje političnega pritiska, ne kot resna pot iz konflikta.
Vojaška prilagoditev brez splošne mobilizacije
Namesto razglasitve množične mobilizacije, Rusija po ocenah strokovnjakov išče alternativne poti za ohranjanje vojaške moči. To vključuje postopno povečevanje vojaških obveznosti, uporabo zunanjih sil in prilagoditve v strukturi vojske, s ciljem ohraniti operativno sposobnost brez tveganja notranjega nezadovoljstva, ki bi ga sprožila splošna mobilizacija.
Kaj to pomeni za širšo geopolitično sliko
Strategija Moskve kaže na dolgotrajno militarizacijo konflikta, pri čemer se diplomacija uporablja predvsem kot podporno sredstvo, ne kot iskrena sprememba smeri. Širitev »varnostnega pasu« pošilja jasno sporočilo tako Ukrajini kot njenim zaveznikom, da se Putin ne namerava umakniti s spornih ozemelj, tudi za ceno nadaljevanja krvave vojne.
Po nekaterih analizah Kremlj konflikt razume tudi kot del širše strategije zadrževanja vpliva Zahoda in omejevanja širitve NATO v neposredni soseščini Rusije. To je skladno z dolgoletnimi geopolitičnimi izhodišči moskovske politike oz. politike Putina, ki varnost razume predvsem skozi prizmo nadzora nad lastnim »bližnjim zaledjem«.
Portal OS
