Medvrstniško nasilje (nasilje med otroki ali mladostniki) v zadnjih letih v številnih okoljih, tudi v Sloveniji, narašča ali postaja bolj opazno. Starši so vedno prvi v vrsti, ki morajo ob pojavu nasilja, reagirati, obvestiti šolo in morda tudi druge starše. Včasih ni lahko slišati, da je prav tvoj otrok tisti, ki morda žali in zganja nasilje, pa vendarle je družbeno odgovorno, da se za kakršno koli nasilje do drugih, takoj postavi meja. Če se ne bo, bomo tudi v Sloveniji lahko priča včerajšnjemu avstrijskemu scenariju. Po vsem tem, pa vsi molčijo; tudi tisti, ki so za nasilje vedeli, pa niso ukrepali.
Duševne stiske otrok, predvsem tistih nad katerimi se izživljajo, so enormne. Zakaj prihaja do porasta medvrstniškega nasilja? Razlogi za ta porast so kompleksni in večplastni;
1. Digitalizacija in družbena omrežja
Kibernetsko nasilje (cyberbullying) – otroci lahko izvajajo nasilje prek spleta anonimno in brez neposrednih posledic. Organi pregona sicer lahko po prijavi ukrepajo.
Neprestana povezanost pomeni, da nasilje ne ostaja več samo v šoli – dogaja se tudi doma.
Pritisk popolnosti na omrežjih (Instagram, TikTok) spodbuja primerjanje, zasmehovanje, izključevanje. To lahko seveda izključimo starši, s tem ko otroku ne ponudimo pametnega telefona (čim dlje), ali pa vsaj prepovemo uporabo družbenih omrežij.
2. Družinske okoliščine
Povečana stopnja stresa v družinah, revščina, ločitve, zasvojenosti ali zanemarjanje lahko vodijo v težave pri regulaciji vedenja otrok.
Otroci posnemajo vedenje staršev – če so izpostavljeni nasilju doma, ga pogosto prenašajo naprej, zato moramo biti previdni kakšne dnevne prakse imamo doma.
3. Pomanjkanje socialnih veščin
Vzgoja je pogosto usmerjena v dosežke namesto empatije, sočutja, reševanja konfliktov.
Otroci in mladostniki ne znajo ustrezno izražati čustev ali reševati nesoglasij brez nasilja. Tudi na tej točki lahko vajeti v roke vzamemo starši, saj z zgledi najbolj učimo.
4. Oslabljen nadzor in odziv okolja
Učitelji, šole in institucije se pogosto ne znajo ali ne zmorejo pravočasno in učinkovito odzvati. Mnogokrat stvari mirno ignorirajo, češ da ni v njihovi pristojnosti.
Pomanjkanje kadra (šolskih psihologov, svetovalcev) in nejasni protokoli lahko povzročijo, da se nasilje tolerira ali prikriva.
5. Družbeni in kulturni vplivi
Normalizacija nasilja v pop kulturi (igre, filmi, YouTube vsebine).
Pritisk na uspeh in tekmovalnost lahko spodbuja izključevanje šibkejših. Kultura neodgovornosti, kjer nasilneži ne čutijo posledic, postaja prav tako vse bolj prisotna, zato je pomembno postavljanje meja tako doma kot v šoli.
6. Posledice epidemije (COVID-19)
Dolgotrajna izolacija, pomanjkanje socialnih stikov in povečana uporaba ekranov so pri mnogih otrocih oslabili socialne veščine in povečali impulzivnost, frustracijo, kar se očitno kaže po vseh teh napadih, ki smo jim bili priča v zadnjih dveh letih.
Starši, šole in ostale institucije: ukrepajte ob prvih znakih nasilja. Preventiva je vedno boljša kot kurativa.
Portal OS
 v zadnjih letih v številnih okoljih, tudi v Sloveniji, narašča ali postaja bolj opazno. Starši so vedno prvi v vrsti, ki morajo ob pojavu nasilja, reagirati, obvestiti šolo in morda tudi druge starše. Včasih ni lahko slišati, da je prav tvoj otrok tisti, ki morda žali in zganja nasilje, pa vendarle je družbeno odgovorno, da se za kakršno koli nasilje do drugih, takoj postavi meja.){kind=link}