Ljudje imamo radi pse. In z veseljem so vsi želeli pomagati. Pri tako množičnem odzivu je seveda samo vprašane časa, kdaj bo lastnik opazil objavo, ali pa mu bo za objavo povedal kakšen prijatelj. Smo torej na ta način našli lastnika psa?
Ne.
Nismo.
Nihče ni poklical.
Kaj sem naredil potem?
Šel sem k veterinarju in si sposodil aparat za odčitavanje čipov. Izkazalo se je, da je čip hrvaški in slovenski veterinar v bazi ni mogel poiskati lastnika. Potem sem poslal mail in klical na najbližjo veterinarsko postajo na Hrvaškem. Verjetno zaradi GDPR-ja niso želeli ali znali pomagati …
Potem sem poklical gospo, ki je kinologinja in tudi sodnica na pasjih tekmah in razstavah. Gospa (želi ostati anonimna) je opravila en sam klic in čez nekaj minut sem imel na mailu ovčarjevo ime – Reks – in vse podatke o njegovem lastniku.
Pes je taval 9 dni, k nam je zašel s 140 kilometrov oddaljenih Plitvic.
Lastnika sem poklical po telefonu: »Gospod Marko, Aleš iz Slovenije tukaj. Imam vašega psa. Ga pridete iskat?«
V resnici sem moral to kar nekajkrat ponoviti, ker gospod ni mogel verjeti, da imam njegovega psa, ni mu bilo jasno, kako se je znašel med mojimi pujsi. Potem sem mu poslal še fotografijo in je rekel, da se bo pripeljal po psa takoj, ko bo lahko, najverjetneje naslednji dan. Pa ni prišel naslednji dan, pri nas je bil že čez dve uri.
Ko je za najdenega Reksa izvedela njegova soproga Josipa, je moral pustiti vse drugo in se takoj usesti v avto.
No, čez dve uri je gospa Josipa pri nas jokala kot dež. Srečen konec, vse dobro.
Podjetniško-marketinška lekcija?
Do pravega rezultata lahko pridete na različne načine. Včasih množično oglaševanje in družabni mediji delujejo. Drugič pa je veliko lažje in bolj učinkovito, če natančno določite ciljno skupino in se lotite prodaje »ena na ena« (http://www.lisac-lisac.si/seminarji/prodaja1na1/).
Reks ni pri lastniku, ker ga je videlo 100.000 uporabnikov Facebooka. Reks je spet doma, ker sem poklical dva prava človeka.
Kdo sta tista prava dva, ki jih morate poklicati v vašem poslu?
Vir: 
