Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedel inštitut Mediana za časopis Delo, je v slovenski javnosti ponovno sprožila razpravo o vplivu anket na oblikovanje političnega razpoloženja volivcev.
Po objavljenih rezultatih ankete se je podpora vladajoči stranki Gibanje Svoboda v primerjavi s prejšnjim mesecem opazno povečala. Stranka je po raziskavi dosegla približno 20,3 odstotka podpore, kar je štiri odstotne točke več kot februarja. Kljub temu na prvem mestu ostaja Slovenska demokratska stranka, ki naj bi imela okoli 22,4 odstotka podpore. Razlika med obema največjima strankama se je tako po podatkih ankete močno zmanjšala. Še pred letom dni je bila razlika med njima več kot deset odstotnih točk, zdaj pa naj bi znašala le še približno dve.
Jutri anketa Mediane by Janja Božič Marolt za @Delo, glavni poudarki:
– Golobova Svoboda poleti v nebo
– Prebilič dokončno odpisan. pic.twitter.com/d1sIl5eq5H— BojanPožar (@BojanPozar) March 8, 2026
Skupna lista Levica in Vesna – zelena stranka naj bi dosegla okoli 7,8 odstotka podpore in se tako uvrstila na tretje mesto – kar je zelo visoko, glede na to, da je še nedolgo nazaj nihče ni zaznal. Po anketi bi parlamentarni prag prestopile še Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Socialni demokrati ter Demokrati – Prebiliča pa so se, kot je napovedal že Požar v zgornjem zapisu, očitno dokončno znebili, saj so videli, da se njegova stališča preveč nagibajo na liberalno stran. Resničnost ali zgolj grda politična igra?
Kritike na račun anket
Kljub objavljenim številkam se v javnosti pogosto pojavljajo kritike na račun javnomnenjskih raziskav. Kritiki opozarjajo, da lahko ankete pomembno vplivajo na razpoloženje volivcev, saj ustvarjajo vtis politične moči ali šibkosti posameznih strank. Po njihovem mnenju lahko takšne raziskave včasih delujejo kot orodje političnega marketinga, saj lahko z objavo določenih rezultatov posredno vplivajo na percepcijo javnosti in s tem na volilne odločitve.
Vloga anket v političnem prostoru
Javnomnenjske raziskave so sicer pomemben instrument za merjenje političnega razpoloženja v družbi, vendar njihovi rezultati vedno predstavljajo le trenutni posnetek stanja. Na končni izid volitev vpliva veliko dejavnikov – od kampanje in političnih dogodkov do udeležbe volivcev na sam dan glasovanja. Zato mnogi opozarjajo, da je treba rezultate anket razumeti predvsem kot orientacijo, ne pa kot napoved dejanskega volilnega rezultata.
Portal Os
