Znanstveni posvet v Horjulu
Ob 75. letnici revolucionarnega nasilja v horjulski dolini in okolici so Študijski center za narodno spravo, Odbor za pripravo posveta Horjul in Občina Horjul pripravili znanstveni posvet, z naslovom »TO JE BIL UBOJ DUHA« Kaj dolgujemo zanamcem?
Posvet je potekal v Prosvetnem domu Horjul, 20. oktobra 2017. Po pozdravu župana občine Horjul Janka Prebila in uvodnem razmišljanju Petra Bastarde so svoje prispevke na posvetu predstavili: Mojca Kucler Dolinar, dr. Damjan Hančič (SCNR), Matic Intihar in Marta Keršič (SCNR).
Sledilo je odprtje in predstavitev razstave Stop, cenzura! – Prepovedana literatura in knjižnice 1945 in 1991, avtorice Helene Janežič.
Namen posveta je bil osvetliti čas druge svetovne vojne, okupacije in revolucije, ki so za dolga desetletja zaznamovali Horjul z okolico. Po koncu vojne in okupacije se o revoluciji in državljanski vojni ni smelo govoriti. Zamolčanost je preplavila horjulsko dolino, jasno in glasno povedana beseda se je za dolga desetletja umaknila šepetanju in molku. Zločini preteklosti so zarisali mejo med svobodo in nesvobodo, med slediti in misliti, med govoriti in molčati.
Dosedanje raziskave kažejo na to, da do sprememb ni prišlo iznenada. Najprej so bili skrivni sestanki, in ob njih pripravljenost domačinov, da se uprejo tujcu, ki je zasedel njihove domove, hiše in polja. A že kmalu so zvezda, srp in kladivo, znaki voditeljev, ki so obljubljali svobodo, začeli govoriti drug jezik. Ta je postajal vse glasnejši in je posegel po ropu, požigu, vrhunec svoje govorice pa je izrazil v umoru. Ni se bilo mogoče več izmikati, umor je zahteval, da se ljudje do njega opredelijo.
Prva žrtev v horjulski dolini je bil Janez Erbežnik iz Zaklanca, umorjen aprila 1942. Ko sta čez tri mesece pod streli partizanov padla še zakonca Bastič, je bilo jasno, da je ta umor drugačen od dotedanjih.
»Tega umora ni sprožila korist, ljubosumje, zemlja, denar; tisti, ki so naročili ta umor, so hoteli ubiti kulturo doline. To je bil uboj duha!« (Justin Stanovnik).
V istem letu je s svojim življenjem plačalo še 10 domačinov iz horjulske župnije.
Z. H.
