V soboto se je v Logatcu odvijalo srečanje Slovenske demokratske stranke Obljubljanske regije ko del regijskih srečanj, ki jih v teh dneh ima SDS po Sloveniji. Na dogodku, kjer se je zbralo lepo število članov in podpornikov stranke, je bil osrednji govorec predsednik vlade in predsednik stranke Janez Janša.
Na srečanju je bil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, evropska poslanka Romana Tomc, generalni sekretar vlade Božo Predalič, poslanci državnega zbora Alenka Jeraj, Branko Grims, Janez Moškrič, Leon Merjasec in Jože Tanko, podpredsednik Slovenske demokratske mladine Andrej Hoivik, predsednik Obljubljanske regijske koordinacije Božo Gladek, župani in podžupani Obljubljanskih regij ter evidentirani kandidati za poslance na prihodnjih volitvah.
Na govorniškem odru se je zvrstilo veliko govornikov. Gladek je zbranim povedal, da nas čaka super volilno leto, kjer pa ne bo veljalo olimpijsko geslo: važno je sodelovati. Nagovor podpredsednika mladincev Andreja Hoivika je bil: ” Pozdravljam vas v imenu največjega, najboljšega in najbolj srčnega podmladka v Slovenij.
Na oder je naslednja stopila evropska poslanka Romana Tomc. Poslanka se je najprej lotila nujnosti cepljenja, kajti na vseh potovanjih najprej preverjajo potrdilo o cepljenju. Poudarila je, da Evropa ne razpravlja o Sloveniji kot bi nam radi prikazali v domovini. V svojih pogovorih s tujimi državniki je ugotovila, da obstajata dve osnovni razliki med Slovenijo in ostalimi državami v Evropi. Vsi so mnenja, da je Slovenija nadpovprečno uspešna po ekonomskih kazalnikih in da se izredno dobro spopada z epidemijo, po drugi strani pa je slabo precepljena. Pri tem je navedla naslednji razlog:
Svoj nastop pa je zaključila s čestitko predsedniku vlade in stranke Janezu Janši za prejem enega najvišjih evropskih priznanj, ki pa ga naši mediji niso ponosno predstavili, če so sploh ga. Čestitala mu je za prejem nagrade Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope prejel za izjemne dosežke in prispevek k voditeljstvu Evrope.
Sledili so kratki nagovori evidentirani kandidatov za poslance na prihajajočih volitvah. Tanko in Jerajeva sta poudarila razliko med vladami levega pola in vladami pod vodstvom Janeza Janše. Kandidati, ki še niso bili poslanci, so se predstavili in v svojih predstavitvah vsi pokazali, da jim je na prvem mestu dobrobit Slovenije in mladih, kajti vsi so starši. Zoran Mojškrc in Maruša Babnik sta starša kar štirim otrokom, medtem ko je Domen Cukjati oče kar sedmih otrok. Jerajeva je svoj govor zaključila z besedami Antona Martina Slomška: “Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.”
Sledila je osrednja točka programa. Na oder je stopil predsednik vlade in stranke Janez Janša, ki je najprej spregovoril o identiteti Slovenske demokratske stranke:
Vse te tri identitete so bile v nekdanjem totalitarnem režimu nezaželene in da je osnova programa SDS slovenska ustava.
Predsednik vlade je nadaljeval, da pa v parlamentu vsi ne delijo teh vrednot, nekateri imajo namreč kar v programu zapisano, da bodo razgradili predstavniško demokracijo.
Predsednik vlade je povedal, da se ena stranka v parlamentu zavzema tudi za izstop Slovenije iz Nata, pri čemer nasprotujejo vsem izdatkom za Slovensko vojsko in so za izstop Slovenije iz evroobmočja.
Spomnil je tudi, da so se protestniki, ki so povezani s stranko, samooklicali za predstavnike ljudstva, kljub temu, da teh protestnikov ni nihče izvolil. Ljudstvo predstavljajo voljene osebe in ne tisti, ki se za to samookličejo.
Nato je nadaljeval o načrtovanih investicijah vlade.
Janša je nato govoril še o tem, da bodo ti projekti sofinancirani s pomočjo evropskih sredstev in spomnil zbrane, da ta sredstva niso sredstva nekih evropskih birokratov, temveč sredstva davkoplačevalcev, torej tudi vseh nas.
Predsednik vlade je nato opozoril:
Kljub rekordnim vlaganjem in zagotovljenim sredstvom, pa so se v Sloveniji našli politiki, ki so izpogajanim evropskim sredstvom nasprotovali, oz. so hoteli sredstva lastni državi pogojevati.
Svoj govor je zaključil z dogajanjem na mednarodnem parketu. Govoril je o Afganistanu, kjer grozi, da se bo ponovila migrantska kriza iz leta 2015, zaradi notranje nestabilnosti države. Ponovil je, da migrantskih koridorjev ne bo, kljub temu da so to hoteli nekateri evropski politiki in nadaljeval, da je bila prav naša vlada tista, ki je skoordinirala to stališče med voditelji Evropske unije.
Ob tem je poudaril, da soglasje, ki je bilo doseženo, ne pomeni, kot bi nam to radi prikazali slovenski mediji, da se nekateri niso strinjali. Soglasja ni mogoče doseči brez podpore vseh vpletenih.
V zaključku je spregovoril še o perspektivi širitve Evropske unije na področje Zahodnega balkana. Pri tem se je za to širitev zavzel in izrazil obžalovanje, da soglasje o tem v EU še ni doseženo.