Papeške vrtnice v Arboretumu Volčji Potok nosijo v sebi zanimivo izpoved. Strokovnjaki iz Arboretuma so po sajenju spominskih dreves v Sloveniji in Vatikanu pred nekaj leti s pomočjo slovenskega veleposlaništva v Vatikanu začeli sodelovati s tamkajšnjimi vrtovi in vrtnarji.
»Iz tega se je rodila zamisel, da v Arboretumu zasnujemo zbirko vrtnic, ki so bile vzgojene iz cepičev rož s papeževih vrtov,« je povedala Melita Miš iz Arboretuma. »Cepljene vrtnice smo letošnjo pomlad posadili ob programski poti med vstopnim objektom in pristavo, junija pa so že pokazale prve cvetove. Menimo, da bo cvetoča povezava s Svetim sedežem marsikateremu katoličanu nekaj pomenila. Od blizu bodo lahko doživeli vrtnice, ob katerih se sprehaja papež Frančišek oziroma so se prej njegovi predhodniki. Druga plat projekta Papeške vrtnice so desetine in desetine sort, ki so bile poimenovane po papežih in svetnikih. Zbirko, ki je bila letos zastavljena, bomo v prihodnjih letih popolnjevali.«
V Arboretumu Volčji Potok so pred dnevi poskrbeli za nadvse zanimivo presenečenje. Dr. Sabina Šegula, mednarodno priznana mojstrica floristike (Floweracademy.si), je za prireditev Papeške vrtnice izdelala cvetlično Pietà. Njeno delo je že leta povezano s krasitvijo bazilike sv. Petra v Vatikanu, saj s kolegom Petrom Ribičem sodelujeta pri velikonočnih krasitvah že od leta 2011 in božičnih krasitvah od leta 2014.
Svetovno znani umetnik visoke renesanse Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni (1475–1564) je oblikoval mnogo mojstrskih del, med drugim kip Pietà, mojstrovino renesančnega kiparstva, ki upodablja Marijo z Jezusovim truplom v naročju. Kipar je želel z upodobitvijo ujeti trenutek, ko so Jezusa sneli s križa.
»Zato je bil izziv narediti cvetlično Pietà še toliko večji, saj do zdaj tega ni še nihče naredil,« pravi Šegulova. »Osnovo za to delo so izdelali v podjetju Smithers OASIS (Robert Štampfelj), ki so jo za ta projekt sponzorirali. Priprave so se začele že nekaj mesecev prej, saj je bilo treba dobiti popolnoma pravo pomanjšano verzijo kipa, ki je omogočala bližnje posnetke, na podlagi katerih so lahko v podjetju izdelali osnovno podlago.«
Dr. Sabina Šegula je še povedala, da je bilo treba pri izbiri pravega blaga upoštevati simbolne barve: nebeško-modro pokrivalo matere božje, zamolklo rožnato blago, katerega svetloba spreminja odtenke in daje videz, kot da bi nebeška svetloba sevala iz tkanine. »Nazadnje seveda prekrivalo Jezusa, ki je bilo v času križanja smetanasto belo,« dodaja floristka. »Svileno blago sem izbrala sama, ker sem hotela poudariti vrednost umetniškega dela skozi Michelangelov originalni kip Pietà.«
Nato je sledila ojačitev konstrukcije s kovinskimi palicami, kjer je floristki pomagal oče Anton Avsenek. Ko je bila osnova izdelana, je na vrsto prišlo oblikovanje obrazov. To je potekalo kar nekaj ur, saj je bilo treba zadeti razmerja in upoštevati, da bosta obraza prekrita z vrtnicami. To je pomenilo, da se je pri glavi Marije upošteval razmik med obraznim delom in pokrivalom. Pri sami izdelavi osnove je avtorica upoštevala tudi to, da bo osnova Marije prepojena z vodo v predelu, kjer bodo v gobo zabodene vrtnice. Na tistem predelu je dodatno naredila še dva horizontalna prečna izreza, ki sta zmanjšala kapilarno odtekanje vode. Naglavni del, kjer se je dodalo blago za pregrinjalo, je bilo dodatno oblečeno s folijo. Da je blago lepo padalo in so bile gube kar najbolj podobne gubam originalnega kipa, je dodala drobno žičnato pocinkano mrežo.
Tako je floristka oblikovala bolj naravni tridimenzionalni pad tkanine. Tam, kjer se tkanina dotika cvetličarske gobe, je podlago prekrila s folijo, da se ni zmočila in tako ostala svetle barve. Tkanino je pritrjevala z dolgimi posebnimi bucikami, ki jih je pomočila v OASIS lepilo za sveže cvetje. Le tako je tkanina ostala na svojem želenem mestu. Pri tem delu je poskušala čimbolj imitirati originalne gube kipa, hkrati pa je morala po svojih idejah dopolniti, kar je bilo v realnosti drugače kot pri klesanju v marmor.
»Zaradi teže cvetličarske gobe, ko je namreč prepojena z vodo, je vsak kubični decimeter težak en kilogram, zato sem v nekoliko manjšem razmerju naredila figuro Jezusa, ker je bilo nevarno, da se bo drugače prelomila,« je še povedala Šegulova.
»V končnem delu je Marijin obraz in njen sprednji del pokrit z rahlo rožnatimi vrtnicami, medtem ko je figura Jezusa prekrita z belimi – krem vrtnicami. To je bilo tehnično najbolj precizno delo, saj se je iz majhnih pol centimetra zaprtih popkov oblikovalo oči, obrvi in usta obrazov, ostalo cvetje pa je ravno tako bilo večinoma pri Jezusu na obrazu zaprto, medtem ko je Marijin obraz prekrivala drobna mnogocvetna rožnata vrtnica.«
