Na volitvah, ki bodo v nedeljo 24. aprila, bo ponovno kandidiral tudi dr. Anže Logar. Že od nastopa vlade v marcu 2020 vodi zunanje ministrstvo in to zelo uspešno.
Mandat ministrovanja, ki ga zaključujete ni bil lahek. Pa vendarle si vas bodo Slovenke in Slovenci zapomnili kot enega najboljših ministrov za zunanje zadeve. Če bi želeli našteti vse vaše dosežke na področju zunanje politike bi nam zmanjkalo prostora za ostala vprašanja. Kakšno je vaše stališče glede vodenja Slovenske politike, ki je botrovalo takšnim rezultatom in katere dosežke bi izpostavili sami?
Ob mojem prihodu na ministrstvo je bila Slovenija v napetih odnosih s tremi od štirih sosednjih držav, daleč preveč navezana na Rusko federacijo, brez vsebinskih odnosov z ZDA, v institucijah EU pa neaktivna in brez stališč. Zato je bila moja prva naloga na podlagi Strategije zunanje politike oceniti, kje imamo največji zunanjepolitični manjko, kje so največje priložnosti in kaj so največji izzivi. Tako smo se odločili okrepiti odnose s sosedami, ki so danes na rekordno visoki ravni. Okrepili smo transatlantski dialog ter sklenili strateško partnerstvo z ZDA, intenzivirali odnose s Francijo in Nemčijo, se priključili neformalni skupini evromediteranskih držav ter oblikovali skupino srednjeevropskih držav C5. Kot največji izziv pa smo si zadali uspešno predsedovanje Svetu EU.
V politiki niste novinec, ste pa v mandatu te vlade ministrsko funkcijo opravljali prvič. Pravijo, da prve ne pozabiš nikoli. Kaj si boste pa vi najbolj zapomnili?
Po našem osrednjem načelu #AktivnaDiplomacija. 106 bilateralnih obiskov v dveh letih in 52 srečanj na EU ravni je intenziteta, ki jo težko pozabiš…
Anže Logar je rojen 15. maja 1976 leta 2000 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije in v juliju 2016 doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v SKB banki, januarja 2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing in se zaposlil v Evropskem parlamentu.
V obeh vladah Janeza Janše ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Pozneje je v Direktoratu za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD. V letih 2014–2018 je bil poslanec v Državnem zboru RS. V tem času je vodil preiskovalno komisijo za ugotavljanje odgovornih za zlorabe v slovenskem bančnem sistemu.
V letu 2018 je bil znova izvoljen za poslanca, vodil je tudi komisijo za nadzor javnih financ. Trenutno opravlja funkcijo ministra za zunanje zadeve. Tako kot v preteklih volilnih kampanjah je kljub obveznostim, ki jih zahteva ministrovanje tudi tokrat veliko med ljudmi.
Dejali ste da enotna podpora članstva Ukrajine v EU lahko spremeni tok zgodovine. Agresija Ruske federacije na Ukrajino se stopnjuje. Kako kot zunanji minister komentirate mednarodno politiko in odzive držav članic na vojno, ki je doživela hude razsežnosti?
Vesel sem, da je zahodni svet odreagiral hitro, odločno in enotno. Na to brutalni agresor, Rusija, ni računal. Vsi se moramo zavedati, da vojna v Ukrajini odloča o prihodnosti sveta. Rusija krši vsa načela in konvencije Združenih narodov, vojno in humanitarno pravo ter vsa pravila sodobnega sveta. Mora izgubiti in se umakniti iz Ukrajine do zadnjega milimetra ukrajinskega ozemlja, kajti v nasprotnem primeru vstopamo v novo ero, ko bodo tudi drugi diktatorji s svojim orožjem po načelu močnejšega začeli okupirati državo za državo. Skratka, ukrajinski vojaki branijo svojo, a hkrati tudi našo prihodnost, zato moramo Ukrajini pomagati po vseh zmožnostih.
V slovenskem političnem prostoru zaradi svojega odnosa do dela veljate za kredibilnega in spoštovanja vrednega politika. V politiki delujete zelo strokovno, na vprašanja nasprotnikov odgovarjate argumentirano in s konkretnimi dejstvi. Glede na nivo komunikacije, ki ga premorejo vaši politični nasprotniki zna biti to precej naporno in izčrpajoče.
Drži, precej komunikacije je povsem neprimerne in ne bi smela najti mesta v vokabularju političnega dialoga. Res je včasih težko poslušati vse skupaj, a pri tem mi gre na roko to, da sem bil pred ministrsko funkcijo 6 let poslanec v državnem zboru. Tam sem se naučil poslušati, med govorancami drugih osredotočiti misli in hkrati okrepiti živce. In še nekaj se je treba zavedat – bolj grob ko je napad političnega nasprotnika, manj argumentiran je. Zato so argumenti najboljši odgovor strupenemu jeziku.
Večkrat slišimo, da le skupaj lahko zgradimo Slovenijo, ki bo prijazna do vseh državljank in državljanov a kljub temu volilna udeležba v Republiki Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ostaja nizka. Ljudje prepogosto dobijo občutek, da je njihov glas zanemarljiv. Zakaj na volitve?
Zato, ker so volitve praznik demokracije. Zato, ker je Slovenija samo ena, in si zasluži, da jo vsaj enkrat na štiri leta poskušamo usmeriti v pravo smer. Tudi zato, da potem lahko s polno kredibilnostjo kritiziraš, saj si vendar aktivno prispeval k političnemu procesu. In zakaj SDS? Zato, ker se je v preteklih dveh letih naredilo res veliko za ljudi. Od draginjskih dodatkov, dviga pokojnin, minimalne plače, brezplačnih vozovnic za javni promet, ukrepov za blaženje posledic pandemije, do infrastrukturnih projektov in povezav znotraj in med občinami, ki vsakodnevno lajšajo življenje. Nabor uspehov je dolg, da ga ustrezno podaljšamo, pa potrebujemo še štiri polna leta.
Intervju, ki so ga naredili in objavili na Utrip Ljubljane, objavljamo s soglasjem v celoti.
