Nika Vistoropski ( Ekskluzivno, Ona, 7. 1. 2020, str. 24, Zdraharji nam kradejo čas): Torej ne obstaja zveličaven, previden način, kako povedati pomembno tako, da bo volk sit, koza cela, resnica pa se bo kar sama priplazila na površino?
“Še več, ob tem vas bodo celo trepljali po ramenih? Žal to ne obstaja. Sklepanje kompromisov zato, da drugemu ne bi bilo neprijetno, obenem pa vseeno povedati resnico, je utopičen podvig. Kako torej? Veliko ljudi, prestrašenih ob lastnem dvomu o enoumju, negotovo pluje zdaj od enega zdaj drugega brega tako, da bi večini dali občutek, dą nočejo proti toku. S tem si delajo škodo. Na dolgi rok jih drugi prepoznajo kot nekonsistentne posameznike, ki vse bolj izgubljajo spoštovanje drugih. In ravno to je ključ, spoštovanje. To, da si celovit v svojih idejah. Samozavest seveda ne škodi.
Ne obstaja namreč orodje, ki bi vam pomagalo povedati, kar je pomembno, tako, da bomo na koncu vsi veseli.
Lahko pa imate v mislih, da je najbolj učinkovit in verodostojen način ta, ki upošteva druge, ki v debati ne zanikuje ali omalovažuje sogovornika. Če bomo v skupini vsi imeli občutek, da kljub nasprotujočim mnenjem vlada spoštovanje, bo šlo lažje. Če pa nisi sposoben voditi kulturnega dialoga, če druge celo žališ, potem nimaš nobene možnosti, da te bo kdor koli poslušal.
Govoriti resnico ne pomeni biti grob ali nespoštljiv.
Prav tako ne pomeni imeti slabih namenov, da bi koga oškodovali ali očrnili. Priti na dan z besedo pomeni spregovorit, kadar imamo stališče, za katero verjamemo, da je pravo.”
dr. Charlan Nemeth, ameriška socialna pedagoginja
