Javni dolg Slovenije se je v letu 2024 povečal, čeprav vse kaže, da premier govori drugače. Konec prvega četrtletja 2024 je konsolidirani bruto dolg države znašal 45,4 milijarde evrov, kar je predstavljalo 70,7 % bruto domačega proizvoda (BDP). Do konca drugega četrtletja 2024 se je dolg povečal na nekaj manj kot 45,5 milijarde evrov, kar je predstavljalo 69,6 % BDP. Kljub nominalnemu povečanju dolga se je njegov delež glede na BDP nekoliko znižal, kar je posledica gospodarske rasti.
V tretjem četrtletju 2024 je konsolidirani bruto dolg države znašal 44,2 milijarde evrov, kar je predstavljalo 66,9 % BDP. To kaže na rahlo znižanje dolga v primerjavi s prejšnjim četrtletjem.svet24.si
Glede na te podatke je opaziti, da se je javni dolg Slovenije v letu 2024 nominalno povečal, vendar se je njegov delež glede na BDP zaradi gospodarske rasti nekoliko znižal, zaskrbljujoče pa je vprašanje kaj se bo zgodilo, ko se bo gospodarska rast ustavila.
Kaj nas čaka, če se gospodarstvo postopoma začne ohlajati?
Javni dolg se običajno meri kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Če se BDP ne povečuje ali celo upada, medtem ko javni dolg ostaja nespremenjen ali raste, se razmerje javnega dolga poveča. Ko gospodarstvo stagnira ali upada, se zmanjša pobrani davek na dohodek, DDV in prispevki, saj podjetja in prebivalci manj trošijo in zaslužijo manj. Država pobere manj davkov, kar poveča proračunski primanjkljaj. Ob recesiji se pogosto povečajo socialni transferji (npr. nadomestila za brezposelnost, subvencije podjetjem, pomoč prebivalstvu). Vlada se lahko odloči za povečanje državnih izdatkov (infrastrukturni projekti, podpora gospodarstvu), kar vodi v še večje zadolževanje. Če država ne nadzoruje svojih izdatkov, lahko dolg eksponentno narašča. Če investitorji ocenijo, da država ne bo sposobna obvladovati svojega dolga, se lahko zvišajo obrestne mere za državne obveznice. Država se mora zadolževati po višjih stroških, kar dodatno poslabša situacijo in ustvari spiralo dolga. Da bi nadzorovala dolg, lahko vlada uvede varčevalne ukrepe (znižanje plač v javnem sektorju, zamrznitev investicij), kar pa lahko dodatno zaduši gospodarsko rast. Povečanje davkov lahko izboljša javne finance, vendar negativno vpliva na podjetja in prebivalstvo.
Upamo lahko, da nas ne čaka tak scenarij.
Portal OS
