Po navedbah nekaterih virov je napovedani »finančni Pearl Harbor« zdaj postal resničnost. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z uvedbo carin na francosko vino in nadaljeval z agresivnim pritiskom glede Grenlandije, naj bi Evropska unija (EU) sprejela svoj doslej najostrejši gospodarski protiukrep.
Iz Bruslja naj bi bil napovedan usklajen načrt, po katerem bi evropska podjetja začela postopno likvidacijo kar 8,1 bilijona ameriških dolarjev v ameriških obveznicah, hkrati pa bi EU zamrznila vse odprte trgovinske dogovore z Združenimi državami. Najbolj drastičen ukrep pa naj bi bil suspenz vseh obrambnih pogodb med ZDA in EU.
Znesek 8,1 bilijona dolarjev naj bi predstavljal približno skupno vrednost evropskih naložb v ameriška sredstva. Morebitna likvidacija v takšnem obsegu bi po ocenah pomenila »finančni jedrski udar« – masovno preplavitev svetovnih trgov z ameriškimi dolarji, kar bi lahko povzročilo močan padec vrednosti dolarja in skok obrestnih mer v ZDA na ravni, ki bi jih bilo težko vzdrževati.
View this post on Instagram
Prav tako resne posledice naj bi imela ustavitev obrambnih pogodb. Ta bi v praksi pomenila ločitev evropsko-ameriškega vojaško-industrijskega sodelovanja, kar bi lahko ohromilo skupne projekte, kot je evropska dobavna veriga za letala F-35. Obenem bi takšna poteza pospešila evropski zasuk k večji strateški avtonomiji in krepitvi neodvisne obrambne strukture, ki jo nekateri že opisujejo kot zametek »evropske obrambne legije«.
Če bi se ti ukrepi uresničili v praksi, bi to pomenilo eno največjih prelomnic v transatlantskih gospodarskih in varnostnih odnosih po koncu hladne vojne ter bi lahko imelo dolgoročne posledice za globalne finančne trge in geopolitično ravnotežje.
