Leta 2027 bo v državah Evropske unije začel veljati nov sistem trgovanja z emisijami ETS 2, ki bo obdavčil ogljične emisije iz cestnega prometa in ogrevanja stavb. Cilj je jasen: zmanjšanje emisij CO₂. Toda pod površjem plemenitih namenov se skriva tihi družbeni udar, ki ga bodo najmočneje občutili najmanj odgovorni – običajni državljani, gospodinjstva z nižjimi prihodki in prebivalci podeželja.
Ogrožena energetska varnost gospodinjstev
Slovenija je v neugodnem položaju. Po podatkih Statističnega urada RS več kot 40 % slovenskih gospodinjstev za ogrevanje uporablja fosilna goriva (SURS, 2023). Ob tem že zdaj vsako deseto gospodinjstvo živi v energetski revščini (Ekonomski inštitut FDV, 2024).
Z uvedbo ETS 2 bodo distributerji goriv morali kupovati emisijske kupone, katerih cena se bo gibala med 45 in 100 evrov na tono CO₂ (Evropska komisija, 2021). Strošek bo prenesen na potrošnike, kar pomeni višje položnice za energente, predvsem za ogrevanje in gorivo. Sistem bo tako posredno obdavčil tiste, ki se že zdaj najtežje prebijajo skozi mesec.
»ETS 2 bo najbolj prizadel tiste, ki že danes nimajo dostopa do alternativ – torej ne živijo v mestih in nimajo denarja za toplotno črpalko ali električni avto« (Focus & Umanotera, 2023).
Bencin, dizel, kurilno olje – kaj vse se draži?
Po simulacijah Evropske komisije bi lahko ETS 2 povzročil dvig cen goriv za 10–25 centov na liter (EK, 2021). Ogrevanje s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom bi se lahko podražilo za 300 do 600 evrov na ogrevalno sezono (Focus, 2023). Ker se višje cene energentov prenašajo tudi na transport in prehransko verigo, bodo dražje tudi osnovne življenjske potrebščine.
Za gospodinjstvo na podeželju, kjer so razdalje večje, pomeni vsak cent več na liter goriva realen letni strošek 250–500 evrov (SURS, 2023). In ker javni prevoz ni dostopen v vseh regijah, ta strošek ni izbira – temveč nuja.
Kaj pa električni avtomobili?
Slovenija ni pripravljena na množični prehod v elektromobilnost. Konec leta 2024 je bilo v Sloveniji le 15.000 električnih vozil – le 1,5 % vseh registriranih (AMZS, 2024). Javno dostopnih polnilnih mest je manj kot 2.500, in to večinoma v urbanih središčih. Podeželje, kjer je ogljični odtis večji, ostaja brez alternativ.
Subvencije so za večino državljanov finančno in administrativno težko dostopne. Nakup električnega vozila je za gospodinjstvo z dohodki pod povprečjem praktično nedosegljiv, kljub spodbudam Eko sklada (FDV, 2024).
EU ponuja pomoč – vprašanje, kdo jo bo deležen
Evropska komisija bo prek Socialnega podnebnega sklada Sloveniji do leta 2032 dodelila približno 185 milijonov evrov (EK, 2022). Ta sredstva naj bi šla za:
-
subvencije za energetsko sanacijo,
-
pomoč pri nakupu okolju prijaznih vozil,
-
podporo najbolj ranljivim skupinam.
A večina sredstev bo razdeljena preko razpisov in naložbenih shem, kar pomeni, da jih bodo najverjetneje koristili tisti, ki imajo že danes dostop do informacij, financ in strokovne pomoči (Focus, 2023). Ravno nasprotno od načela pravičnega prehoda.
Premalo zaščite, preveč tržnega tveganja
Sistem ETS 2 ne vključuje zgornje meje cen kuponov, kar pomeni, da bo ogljični davek popolnoma prepuščen trgu. Če pride do motenj ali večjega povpraševanja, lahko cene kuponov strmo narastejo. V tem primeru bo dodatno breme znova padlo na potrošnike (EK, 2021).
»Dodatno obremenjevati gospodinjstva brez močne socialne korekcije je zeleni elitizem, ne trajnost« (Ekonomski inštitut FDV, 2024).
Kaj mora Slovenija narediti?
Če želi država ETS 2 uvesti pravično, mora:
-
pripraviti ciljane ukrepe za najbolj ranljive skupine (vavčerji, pomoč za ogrevanje),
-
pospešiti prestrukturiranje podeželja, kjer ni realnih alternativ,
-
povečati dostopnost subvencij in zmanjšati birokratske ovire,
-
transparetno porabljati evropska sredstva, z nadzorom civilne družbe.
ETS 2 je strateški instrument EU za zeleni prehod, vendar brez notranje socialne korekcije pomeni resno tveganje za razslojevanje družbe. Če Slovenija ne pripravi konkretnih in pravičnih zaščitnih ukrepov, se bo prehod v nizkoogljično družbo plačal z visoko socialno ceno.
Zmanjšanje emisij ne sme potekati na račun tistih, ki že danes nosijo največje breme sistemskih sprememb.
Viri:
-
Evropska komisija (2021): Impact Assessment on ETS2. https://ec.europa.eu/clima/system/files/2021-07/swd_2021_601_en.pdf
-
Evropska komisija (2022): Social Climate Fund by Member State. https://climate.ec.europa.eu
-
Focus & Umanotera (2023): Kaj pomeni ETS za socialno pravičnost? https://www.focus.si
-
Ekonomski inštitut FDV (2024): Učinki ETS 2 na energetsko revščino. https://www.fdv.uni-lj.si
-
SURS (2023): Način ogrevanja in mobilnost gospodinjstev. https://www.stat.si
-
AMZS (2024): Pregled trga električnih vozil v Sloveniji. https://www.amzs.si
Portal OS
