Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti potem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard.
Ta dan je (bil) namenjen razmisleku o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in tudi o odnosu prebivalstva do okolja in razvoja in naj bi krepil zavest o tem.
V letu 2017 je bilo po podatkih Združenih narodov na svetu 7,55 milijarde prebivalcev. Število prebivalcev se povečuje povprečno za 1,2 % na leto, a se ta odstotek iz leta v leto zmanjšuje. V razvitejših delih sveta (Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska) živi 1,26 milijarde (ali 17 %) ljudi, v manj razvitih pa 6,29 milijarde (ali 83 %).
Večino prirasta svetovnega prebivalstva prispevale manj razvite države
Leta 1950 je tretjina prebivalstva živela v razvitejših delih sveta, preostali dve tretjini pa v manj razvitih delih. Do leta 2017 se je število prebivalcev potrojilo, vendar rast prebivalstva geografsko ni bila enakomerna:
- prebivalstvo Afrike se je povečalo najbolj, za več kot petkrat;
- prebivalstvo Latinske Amerike in Karibov se je povečalo za 3,7-krat;
- prebivalstvo Azije in Oceanije se je povečalo za 3,1-krat;
- prebivalstvo Severne Amerike se je povečalo za 2,1-krat;
- prebivalstvo Evrope se je povečalo najmanj, za 1,3-krat; prebivalstvo Slovenije se je povečalo za 1,4-krat.
Po projekcijah srednjega scenarija Združenih narodov naj bi se delež ljudi, ki živijo v manj razvitih delih sveta, do konca tega stoletja povečal na 89 % oz. na 9,9 milijarde.
Prebivalstvo v razvitejših delih sveta pa naj se številčno ne bi bistveno spremenilo: z 1,26 milijarde naj bi se povečalo na 1,28 milijarde.
Najbolj naj bi številčno povečalo prebivalstvo Afrike (za 3,7-krat), sledile naj bi Oceanija (za 1,8-krat), Severna Amerika (za 1,4-krat) in Azija ter Latinska Amerika s Karibi (vsaka za 1,1-krat). Prebivalstvo Evrope naj bi se številčno zmanjšalo za 12 %.
Vir: KLIK
