Po podatkih Nacionalnega instituta za javno zdravje, naj bi skoraj vsak tretji dijak poročal o simptomih depresije. Med slovenskimi dekleti je delež še višji (pri 15-letnicah celo višji od 40 %). Samopoškodbeno vedenje in misli o samomoru so v porastu, predvsem po letu 2020 (kar pripisujejo tudi pandemiji COVID-19).
Kakšni so znaki depresije in kako jih pri otrocih prepoznamo?
-
Pomanjkanje interesa za prej prijetne stvari
-
Spremembe apetita, spanja, energije
-
Razdražljivost (pogosteje kot žalost)
-
Umaknjenost od prijateljev/družine
-
Izjave o brezvrednosti ali samopoškodovanju
Kaj otrokom, predvsem najstnikom najbolj pomaga pri premagovanju težjih trenutkov in slabih misli?
-
💬 Družinski pogovor brez obsojanja
-
🧑⚕️ Psihološka pomoč (svetovanje, terapije – tudi šolske svetovalne službe)
-
🚶 Gibanje in struktura dneva
-
📴 Omejevanje časa na telefonih in socialnih omrežjih
-
🫂 Povezovanje z vrstniki – tudi prek interesnih dejavnosti, športa, prostovoljstva
Zakaj sploh prihaja do povečanega števila depresivnih otrok?
| 🧠 Psihološki pritisk in perfekcionizem | Mladi so vse bolj obremenjeni z uspehom, pričakovanji, samopodobo – v šoli, športu, družini. |
| 📱 Družbena omrežja | Povečujejo občutke neustreznosti, primerjanja, socialne izključenosti; prispevajo k zasvojenosti in motnjam spanja. |
| 🕒 Pomanjkanje spanja | Zaradi nočnega brskanja po spletu, šolskih obveznosti in stresa. Spanje ima neposreden vpliv na duševno zdravje. |
| 🧍 Osamljenost in socialna izolacija | Pandemija COVID‑19 je ta problem okrepila. Mladi so izgubili stik z vrstniki in običajnim socialnim okoljem. |
| 🧬 Genetska in družinska ranljivost | Mladostniki, ki prihajajo iz okolij z družinsko zgodovino duševnih motenj, so bolj ogroženi. |
| 📚 Pritiski šolskega sistema | Tekmovalnost, maturitetni stres, prezgodnje odločanje o prihodnosti in odsotnost časa za sprostitev. |
| 💰 Ekonomska negotovost | Skrbi glede službe, prihodnosti, stanovanj – posebej po pandemiji in ob naraščajočih stroških življenja. |
| 🌍 Okoljska anksioznost | Strah pred podnebno krizo, vojnami, politično nestabilnostjo – občutek nemoči. |
Portal Os
. Samopoškodbeno vedenje in misli o samomoru so v porastu, predvsem po letu 2020 (kar pripisujejo tudi pandemiji COVID-19).){kind=link}