Na spletnih straneh najdeš res marsikaj. Ko se ti “samodejno” odpre spletna stran, kot je bila danes ta, se zamisliš.
In potem bereš:
Ker razmišljam o ureditvi stvari še za časa življenja, imam nekaj vprašanj. Sem lastnik več razpršenih nepremičnin, od GURS-a ocenjenih na skupno vrednost 58.000,00 EUR. Ali je ta ocena merodajna? V poštev pridejo štirje zakoniti dediči, med njimi eden mladoletni otrok. Zanima me, ali se tako premoženje deli na štiri ali kako drugače in ali je možno na podlagi GURS-a ocenjeno premoženje razdeliti na deleže in z ustreznim deležem izplačati prej omenjenega mladoletnega otroka? Koliko bi v tem primeru znašal posamezni delež po dediču in ali je dediče možno izplačati v denarni obliki (gotovina) in ne z nepremičnino?
Bi bil na tak način dedič tudi dedno odpravljen (če sem pravilno zapisal?) in, če da, kako pravno veljavno izpeljati zadevo?
In nato razmišljaš …
K sreči tudi na spletu obstajajo “brezplačni pravni nasveti”. Če …
Pa ga preberimo skupaj:
Glede vprašanja je potrebno poudariti, da ni najbolj jasno. Odgovore podajam ob predpostavki da želite razdeliti premoženje tako, da bo imelo dednopravne učinke. Vrednotenje nepremičnin za potrebe GURS je bilo narejeno na podlagi odpravljene zakonodaje. Ocenjene vrednosti FURS v določeni meri upošteva, vendar pa ponekod ne odražajo dejanske vrednosti. Vedno se lahko odločite za izdelavo cenilnega mnenja izvedenca in ugotovite dejansko vrednost.
Vaše premoženje se v primeru smrti deli med zakonite dediče po enakih delih. Predvidevam, da so dediči vaša partnerka in otroci. V primeru vaše smrti dedujejo po enakih delih. Na vseh nepremičninah bo nastala solastnina vseh dedičev, če se ne dogovorijo drugače.
Vprašanja o delitvi nepremičnin na deleže in izplačilom mladoletnega otroka in ostalih dedičev mi ni popolnoma jasno. Svoje nepremičnine lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev razparcelirate in nastane več novih nepremičnin in z njimi prosto razpolagate.
Za časa življenja lahko z izročilno pogodbo razdelite svoje premoženje dedičem. Z njo se morajo strinjati vsi dediči, ker drugače nima dednopravnih učinkov. S pogodbo lahko npr. določenim izročite nepremičnine, drugim pa denar ali pa ustanovite skupno lastnino.
Dedna odpravljenost je pravni pojem in ne zakonski. Zakon o dedovanju tega ne določa. Predvideva pa možnost odpovedi še ne uvedenemu dedovanju. Gre za pogodbo med zapustnikom in bodočim dedičem o tem, da se le-ta odpoveduje dedovanju. Menim, da bi lahko v to pogodbo zapisali, da dobi dedič določen denar ali solastniški del določene nepremičnine ali več njih in se odpove dedovanju. Ker je mladoleten bo potrebno k sklepanju pogodbe pritegniti še Center za socialno delo.
Smo, ste, se kaj podučili? Kako bi vi ravnali v tem primeru?
P. N.
