IZPOVED RAZTRGANEGA ZMAJA
Danes sem Katalonec. Jutri bom
Bask. Pa Irec in Škot. Vedno sem
tisti, ki se tako imenuje. Nikoli nisem
tisti, ki zatira moje ime. Ki me hoče
izbrisati z zemljevida samoodločbe.
Sam se odločam o svojem imenu.
V svojem imenu. V imenu svojega
očeta. V imenu svojega rojstva in
svojih korenin. To je moja svoboda.
Moja svoboda je, da padem v imenu
svojega ljudstva. Ki me je preneslo
čez morje pozabe nazaj v domovino
mojih prednikov. V sebi čutim moč,
ki mi je ne more vzeti nobena grožnja,
nobena smrt, nobeno lažno upanje
na vstajenje. Jaz sem, ki sem. V tem
je moja pravica. Karkoli je lahko moja
odločitev. Vsaka njena zavrnitev je
najhujša krivica. Danes sem Južnoafričan.
Jutri bom Sudanec z juga Sudana. Komu
to mar? Moja odločitev je moje upanje.
Upanje na mojo zmago. Na zmago upanja.
Nihče mi ne more nič. To je izključno moja
svoboda. Nihče mi ne more govoriti, kdo
naj bom. Jaz sem, ki sem. In to je osnova.
Temelj, na katerem gradim, tla, po katerih
hodim. Sem lahko, kdorkoli hočem. To
je moja usoda. Nespremenljiva. Zapisana
v moje gene. Ki se pretaka kot kri po
mojih žilah. Pravica do moje odločitve
je moja pravica. In drugače biti ne more.
Danes sem državljan tvojega imena.
In čeprav vem, da ne morem preko
brez prepustnice, verjamem v tvoje
izročilo, ker si moja dežela, v tebi
domujem, s tvojim mlekom se hranim,
tebe častim in v tvoji smrti umiram,
iz tebe porojen se vračam vate, in
nobena zapoved mi tega preprečiti
ne more. Kajti jaz sem ti, ker Jaz tako
hočem. To je pravica mojega hotenja.
Kdo mi jo lahko vzame? Jaz sem, kdor
hočem biti. Zato, ker sem. Danes sem
ti. Jutri bom kdo drug. Spremenjen.
Drugačen. Ampak še vedno isti. Ta,
ki se odloča, tako kakor čuti, po svoji
vesti, po svoji lastni zapovedi, ki je
zapoved Duha, mojega Duha, ki je
zame univerzalen. Kdo, kateri Bog
mi lahko to vzame? Kajti če bi samo
enkrat se kdo drznil odločiti se namesto
mene, potem to ne bi bil več jaz, ampak
on, ki se odloča namesto mene. Danes
sem Irec. Jutri bom Jugoslovan. Ali
Slovenec. Komu to mar? Danes ali
jutri, pojutrišnjem, vedno bom samo
to, kar hočem biti, to je moja svoboda.
Samo ena je svoboda. Svoboda biti,
kar hočeš biti. Biti to, kar si! Vse drugo
je čisto nasilje. Nad upanjem. Nad vero,
ki je moja vera. Nad izbiro, ki je moja
izbira. Nad hrepenenjem, ki je moje
hrepenenje. Nad hrepenenjem vseh, ki
hrepenijo. Ker to je njihovo hrepenenje,
tako kot je moje moje. To je izhodišče.
Iz tega izhaja vse, kar je. Drugega ni.
In ni ga vladarja sveta, ni ga Boga, ki
bi lahko dosegel, da bi bilo drugače, če
jaz tako nočem. Takšna je usoda sveta.
Danes sem Katalonec. Jutri bom Bask.
Pa Irec ali Škot. Vedno bom to, kar biti
hočem. Vedno bom to, kar čutim, da sem,
kajti jaz sem, ki sem, in to je moja usoda.
Pa vendar. Nekje v globinah svoje
najgloblje biti bi še vedno rad bil ti.
Tvoja prepustnica mi pomeni več od
mene. Ker jaz sem ti, moja dežela, moja
ljubezen, moje upanje na nič, kar ni
tvoje, zato odhajam v večni boj za tebe,
zato se polagam na oltar kot tvoja
daritev, eno s tabo in s tvojim upanjem
na nič, kar nam je znano in ljubo, moje
življenje, moja večnost in moja Smrt.
P.s.
Hvala za dovoljenje za objavo.
