V Evropi znova narašča strah pred morebitnim širjenjem vojne. Francoska televizija TF1 je objavila zemljevid držav, ki naj bi bile najbolj izpostavljene ruski vojaški grožnji. Med njimi so Poljska, Romunija in baltske države, na objavljeni grafiki pa je z rdečo označena tudi Bosna in Hercegovina, ki je od slovenskega ozemlja oddaljena le okoli 55 kilometrov.
Francoski TF1 je v oddaji La Matinale predstavil zemljevid Evrope, na katerem so države glede na ocenjeno stopnjo ruske grožnje razdeljene v več skupin. Najbolj izpostavljene so označene z rdečo barvo.
Med države, pri katerih TF1 izrecno izpostavlja največje tveganje, sodijo Poljska, Romunija, Ukrajina ter tri baltske države Estonija, Latvija in Litva. Gre predvsem za območja na vzhodnem robu Evrope oziroma Nata, ki so zaradi svoje geografske lege najbližje Rusiji ali njenim vojaškim zmogljivostim.
Presenečenje na Balkanu: Bosna in Hercegovina
Za Slovenijo pa je posebej zanimiva grafika, ki jo je povzel slovenski medij. Na njej je med rdeče označenimi državami tudi Bosna in Hercegovina. Zakaj je to zanimivo? Najkrajša zračna razdalja med slovenskim ozemljem in Bosno in Hercegovino naj bi znašala približno 55 kilometrov, vmes pa leži Hrvaška. Slovenske novice zato opozarjajo, da bi se morebitna destabilizacija tega dela Balkana dogajala praktično na slovenskem pragu.
Pri tem velja poudariti pomembno razliko: spremljevalni članek TF1 poimensko kot najbolj ogrožene našteva baltske države, Ukrajino, Romunijo in Poljsko, medtem ko Bosna in Hercegovina v besedilu ni posebej navedena. Njeno visoko stopnjo ogroženosti Slovenske novice razbirajo iz zemljevida oziroma grafike TF1.
Katere države so naslednje na seznamu?
Drugo skupino predstavljajo države, ki so na zemljevidu označene oranžno. TF1 med njimi omenja predvsem Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in skandinavske države. To ne pomeni, da francoski medij napoveduje rusko invazijo teh držav. Gre za širšo oceno nevarnosti, ki vključuje tudi kibernetske napade, sabotaže, dezinformacije, vohunstvo in druge oblike tako imenovanega hibridnega delovanja.
Na drugi strani so države južne Evrope, med njimi Španija, Portugalska in Italija, ocenjene kot manj neposredno izpostavljene. Tudi Slovenija je na zemljevidu uvrščena med manj ogrožene države, skupaj z Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko.
Poljska se že pripravlja
Da scenarije morebitnega konflikta ne obravnavajo samo televizijski komentatorji, kaže dogajanje na Poljskem.
Poljska ob meji z Rusijo in Belorusijo gradi obsežen obrambni sistem z betonskimi protitankovskimi ovirami, utrdbami in drugimi obrambnimi položaji. Namen takšnih ovir ni samostojno ustaviti morebitne invazije, temveč upočasniti napredovanje napadalca in vojski omogočiti čas za odziv.
Posebej občutljivo območje predstavlja ruska enklava Kaliningrad, ki leži med Poljsko in Litvo ter je pomembno rusko vojaško oporišče.
Moskva zanika, da bi želela napasti Evropo
Kremelj takšne napovedi zavrača. Vladimir Putin je septembra 2026 izjavil, da Rusija ne namerava začeti konflikta z evropskimi državami. Hkrati pa je opozoril, da bi Moskva morebitno napotitev evropskih vojakov v Ukrajino lahko razumela kot neposreden konflikt z Rusijo.
Zato zemljevida TF1 ni mogoče razumeti kot dokaz, da je Putin že določil naslednje države za napad. Gre za prikaz ocene tveganja in možnih scenarijev, ne za potrjen ruski operativni načrt.
Toda seznam je kljub temu zgovoren: če bi se vojna iz Ukrajine nekoč razširila proti zahodu, bi bile po oceni, predstavljeni na TF1, najbolj izpostavljene Poljska, Estonija, Latvija, Litva in Romunija, nam najbližje pa Bosna in Hercegovina, ki je od Slovenije oddaljena zgolj nekaj deset kilometrov.
P.O.
