“Knjiga je, to pogosto vidim, zanje (za mlade) neživ objekt, ki ga držijo v roki: v njem ni barv, nič se ne spreminja, nič ne utripa, ni videti podob in teksta ni mogoče “poskrolati”. Nič ne pritegne njihove dražljaje navajene pozornosti. danes skoraj velja, da je “prebijanje” skozi knjigo garanje; branje, ki je bilo nekoč nekaj nujnega, temeljni način spoznave sveta, med mladimi velja za napor.”
Dr. Krištof Jacek Kozak, literarni zgodovinar, dramaturg in teatrolog
Dnevnikov Objektiv, 10. 11. 2018 (str. 14), Cankar – prilaščen z vseh strani, a premalo bran
