Botanični vrt ob Ižanski cesti v Ljubljani bo prihodnje leto slavil že svojo 210-letnico. Kot je na srečanju z novinarji povedal direktor vrta dr. Jože Bavcon, so ga uradno odprli 11. julija 1810. Takrat je na ta dogodek prišel maršal Marmont, prvi generalni guverner Ilirskih provinc, ki je ob tem posadil lipo.
»Vrt je bil ustanovljen kot vrt domovinske flore, torej naj bi predstavljal rastlinstvo tedanje dežele Kranjske, in to funkcijo opravlja tudi v današnjem času,« je povedal Bavcon. »Vrt je seveda povezan z ljubljansko univerzo, ki letos praznuje 100-letnico, ves čas pa ohranja stike z drugimi botaničnimi vrtovi. V našem vrtu je predstavljenih 5000 rastlinskih vrst iz različnih delov sveta, zato imamo tudi tropski rastlinjak in sredozemske rastline ter še marsikaj. Študentje so morajo naučiti tudi o tistih rastlinah, ki uspevajo na domačih tleh. Kljub temu so te rastline v današnjem času postale toliko pomembnejše, ker se marsikaj dogaja z rastlinami, ki so prišle iz tujine. Tu in tam so podivjale, ker nismo gospodarili z zemljišči, te rastline pa nam povzročajo težave. Slovenija je zagotovo vroča točka biodiverzitete v Evropi, lahko pa se ponaša z veliko rastlinsko pestrostjo in naš botanični vrt to rastlinsko pestrost promovira tudi v tujini. Naša dejavnost je pestra, ne glede na to, da nas je malo, smo pa v svetu zelo popularni in tudi opaženi.«
O zadnjem letu delovanja botaničnega vrta je spregovorila biologinja mag. Blanka Ravnjak: »V lanskem letu smo bili pridni, tako da se lahko pohvalimo, da smo pridobili nov certifikat za strokovno delo s področja varovanja rastlinskih vrst,« je razložila Ravnjakova. »Ta certifikat je na nek način že obrodil sadove, odmeva pa med našimi sodelavci v tujini. Lani avgusta so nas obiskali sodelavci edinburškega botaničnega vrta, saj so za svojo semensko banko in zbirko želeli nabrati avtohtone vrste rastlin, ki rastejo pri nas. Na terenu smo bili skupaj kar 14 dni, nabirali smo semena, tudi za našo semensko banko, tako da je bilo to sodelovanje izjemno dobro. Ker imamo že dolgo tradicijo nabiranja semen in dobro sodelujemo s semenskimi bankami, smo se pridružili mednarodni mreži Ensconet, ki po vsem svetu skrbi za semenske banke avtohtonih rastlinskih vrst. Sodelujemo tako, da si izmenjujemo podatke, izkušnje in znanja s področja zbiranja semen in njihovega shranjevanja, veliko pozornosti pa smo namenili tistim rastlinskim vrstam, ki so ogrožene. Na njih pazimo tako, da zbiramo njihova semena in jih shranjujemo v semenski banki.«
Predstavnika ljubljanskega botaničnega vrta sta spregovorila še o mednarodnem sodelovanju, in kot je povedal dr. Bavcon, jih tuji študentje najdejo na spletni strani vrta. Pomembno pa je prav praktično delo, ki je še kako pomembno, saj se večina študentov danes uči samo še prek spleta, je še opozoril: »Žal je to znanje prazno, kar se največkrat pokaže v praksi. To opažamo tako pri naših kot tudi tujih študentih.
Radi jih popeljemo po mestu, kjer jim pokažemo ozelenitve mesta, izbor dreves in podobno. To se dogaja ob vsaki prenovi cest, kjer sodelujemo s svojimi predlogi. Za Slovensko cesto smo izbrali mali jesen, na Gosposvetski črni gaber in na Dalmatinovi mokovec, vse to pa so naše avtohtone vrste. S to tradicijo nadaljujemo naprej. Potem smo se s še nekaterimi institucijami lotili izdelave papirja iz japonskega dresnika, pripravili pa smo še posebne semenske vrečke. Te so v Veliki Britaniji požele velik uspeh, še posebno, ker gre za zelo dober primer invazivne rastline, ki pa ima lahko konkretno uporabno vrednost.«
Dr. Bavcon je predstavil še eno novost, ki prihaja iz tivolskega rastlinjaka: »Skupaj z radiem Cona je nastala galerija Steklenik, kjer lahko obiskovalci poslušajo različne, tudi nenavadne zvoke, na primer zvoke stenic, ki so v naravi praktično neslišni, potem lomljenje ledu in podoben zadeve.«
Direktor botaničnega vrta je spregovoril še o sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim centrom Soča, kjer so zasnovali terapevtski vrt, ki je še v nastajanju, nekaj gredic pa je že urejenih: »Tisti, ki se tam rehabilitirajo, bodo lahko z različnimi otipi zaznavali različne rastline, ki imajo raznoliko strukturo svojih listov, kar je zelo pomembno pri pridobivanju oziroma vračanju čutnih sposobnosti za otip.
Zelo dobro sodelujemo z Gimnazijo Ledina, kjer smo naredili strešne vrtove, lani pa so nas povabili, da bi naredili zeleno steno, pa smo se potem skupaj odločili za rajsko steno s tropskimi rastlinami, ki izredno lepo deluje. Neverjetno je, kako dijaki te rastline, mimo katerih gredo vsak dan, izredno spoštujejo.«
Še nekaj, o čemer je spregovoril Bavcon: »Premalo se zavedamo, da je Slovenija vroča točka Evrope.
Izgubljamo enokosne travnike ali po domače senožeti. To so površine, ki se zaraščajo vse od 80. let naprej, po osamosvojitvi pa je bil ta padec izredno strm in hiter. Z zaraščanjem senožeti izgubljamo biodiverziteto, zato si v botaničnem vrtu prizadevamo za njihovo ohranjanje. Končno bi tu uživali tudi turisti in zato nekaj plačali, kmetje bi dobili nekaj denarja, hkrati bi pridelovali seneni drobir, nenazadnje pa bi bilo mleko iz takih travnikov bistveno kvalitetnejše in bi lahko imelo bistveno višjo ceno.
