Svetovni finančni trgi v zadnjih dneh vse bolj stavijo na možnost mirovnega dogovora med ZDA in Iranom. To se je najbolj jasno pokazalo pri cenah nafte, ki so po tednih napetosti in strahu pred širšim konfliktom na Bližnjem vzhodu občutno padle.
Po poročanju medijev so vlagatelji optimistični predvsem zaradi novih signalov iz Washingtona in Teherana, kjer naj bi pogajalci dosegli določen napredek. Ameriški podpredsednik JD Vance je celo omenil “velik napredek” v pogovorih, medtem ko so se pojavile informacije o možnem začasnem premirju in ponovnem odprtju Hormuške ožine – ene najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto.
Prav pričakovanje umiritve razmer je povzročilo močan odziv trgov. Cena nafte brent je v nekaterih trenutkih padla tudi za več kot deset odstotkov, ameriška nafta WTI pa še nekoliko več. Še pred kratkim so cene zaradi strahu pred vojno presegle 110 dolarjev za sod, zdaj pa so se ponovno spustile pod psihološko mejo 100 dolarjev.
Analitiki opozarjajo, da trgi običajno zelo hitro reagirajo na vsako možnost deeskalacije. Če bi prišlo do trajnejšega premirja in normalizacije ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, bi lahko sledilo dodatno znižanje cen energentov, kar bi vplivalo tudi na goriva in inflacijo v Evropi.
Kljub optimizmu pa ostaja veliko negotovosti. Pogajanja so že večkrat obstala, obe strani pa še vedno uporabljata ostro retoriko. V ozadju ostajajo tudi vojaške grožnje, ameriške ladje v regiji in nevarnost nove eskalacije, ki bi lahko cene energentov znova pognala v nebo praktično čez noč.
P.O.
