Ugotovitve Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), da je predsednik vlade Robert Golob kršil načela integritete, so v javnosti sprožile pričakovano vprašanje: ali bo tokrat sledilo kaj več kot zgolj politični hrup in kratkotrajna medijska pozornost?
Ugotovitve brez dejanskih posledic
KPK je opravila svojo vlogo v sistemu zavor in ravnovesij. Postopek je bil izveden, kršitev je bila ugotovljena, javnost obveščena. A prav tu se učinkovitost sistema praviloma ustavi. KPK namreč nima pristojnosti, da bi izrekla sankcije, razrešila funkcionarja ali sprožila neposredne pravne posledice. Njene ugotovitve so etične, ne kazenske narave. To pomeni, da predsednik vlade pravno gledano ni dolžan storiti ničesar. Vprašanje pa je ali bo prevzel odgovornost ali bo odstopil; vse posledice so izključno politične.
Kaj pravijo družbena omrežja?
Khm, gospod premier, tudi vi objavljate čudne videe na storyju. Sledilce verjetno bolj zanima, ali boste prevzeli odgovornost zaradi ugotovitev KPK, kot pa to, kaj doma počne Tina. pic.twitter.com/qcFDHtsqKi
— Luka Svetina (@LukaSvetina) January 13, 2026
Politična realnost večine
V parlamentarnem sistemu, kjer ima vlada stabilno večino, se politična odgovornost pogosto razvodeni. Interpelacije praviloma ne uspejo, razprave v državnem zboru ostanejo brez epiloga, koalicija pa kršitve relativizira kot “nepomembne”, “administrativne” ali “politično motivirane”. Če premier uživa podporo koalicije in če koalicija meni, da ugotovitve KPK same po sebi niso pomembne, potem Golobu ne predstavljajo resne grožnje njegovemu položaju. V praksi to pomeni, da se lahko politično življenje nadaljuje skoraj nespremenjeno. Je to prav?
Vloga predsednika vlade
Ključno vprašanje zato ni, kaj zahteva zakon, temveč kakšen standard odgovornosti si postavi predsednik vlade sam. V demokratičnih sistemih z razvito politično kulturo bi ugotovljena kršitev integritete pomenila vsaj jasno pojasnilo, prevzem odgovornosti ali popravek ravnanja. V slovenskem prostoru pa se pogosto zgodi nasprotno: ugotovitve se zavrnejo, problem se minimizira, pozornost se preusmeri drugam. S tem se pošilja sporočilo, da so etični standardi predvsem priporočilo, ne pa obveza.
Pretekle izkušnje?
Janez Janša je edini slovenski predsednik vlade, ki je dejansko izgubil premierski položaj neposredno zaradi poročila KPK. Ne zaradi sodbe. Ne zaradi volitev. Ampak zaradi političnih posledic poročila; in sicer leta 2013.
Javnost kot zadnja instanca
Edini mehanizem, ki lahko dejansko spremeni politično ravnanje, ostaja javnost. Zaupanje volivcev, pritisk medijev in dolgoročni spomin na volitvah so tisti elementi, ki lahko povzročijo resnične posledice. A tudi tu je vprašanje, ali je družba še pripravljena zahtevati višje standarde ali pa je prag tolerance za politične kršitve že tako nizek, da postanejo ugotovitve KPK zgolj še ena novica v nizu.
Sistem zavor in ravnovesij je opravil svojo formalno nalogo, vendar brez politične volje in osebne odgovornosti ostaja nepopoln. Vprašanje zato ni več, kaj lahko stori KPK, temveč ali so nosilci oblasti in volivci še pripravljeni vztrajati pri tem, da integriteta ni zgolj beseda, temveč pogoj za zaupanje v demokracijo.
Portal OS
