Strokovnjaki za digitalizacijo in ekonomijo že leta napovedujejo, da bomo v bližnji prihodnosti za opravljanje nakupov uporabljali vse drugo razen bankovcev in kovancev.

 

Digitalizacija bančništva in odprava nakupov življenjskih potrebščin z gotovino je v številnih državah že v polnem razmahu, pri čemer takšne digitalne reforme prinašajo celo vrsto prednosti tako za državljane kot tudi za samo državo in njen finančni sistem, kot npr. večjo varnost, transparentnost in preprečevanje pranja denarja.

Zgodovinarji si sicer niso povsem na jasnem katera izmed antičnih kultur je prva iznašla in pričela kot plačilno sredstvo uporabljati denar kot ga poznamo danes. Zasluge za njegovo iznajdbo zgodovinarji pripisujejo tako Kitajcem, kot tudi različnim civilizacijam v Mezopotamiji, zlasti Lidijcem, ki naj bi že pred pet tisoč leti (okrog leta 3000 pr. Kr.) kot plačilno sredstvo uporabljali t. i. šekele (kovance iz srebra, ki so navadno tehtali 11 gramov). So si pa zgodovinarji skorajda enotni, da so za izum prvega papirnatega denarja zaslužni Kitajci, ki so ga začeli kot plačilno sredstvo uporabljati v času dinastije Song v 11. stoletju. V Evropi so začeli prve bankovce uporabljati Švedi, in sicer leta 1661, ko je le-te začela izdajati tedaj največja švedska banka Stockholms Banco (predhodnica današnje centralne švedske banke Sveriges Riksbank). Po toliko stoletjih, v katerih se je človeštvo na gotovino že dodobra navadilo, pa daje doba digitalizacije slutiti, da bo slednja morda že prav kmalu pristala v muzejih.

Morda bodo tudi bančne kartice kmalu preteklost

Prve bančne kartice so služile zgolj dvigu denarja iz bankomatov, javno dostopne pa so postale konec 60. let prejšnjega stoletja, ko sta jih začeli svojim uporabnikom dodeljevati londonska banka Barclays plc in newyorška banka Chemical Bank. V 70. letih so se nato pojavile t. i. pametne bančne kartice, dostop do katerih je bil zaščiten s kodo PIN (ang. personal identification number), poleg tega pa so imele vgrajen mikročip z integriranim vezjem. V naslednjih desetletjih je prišlo do razvoja brezstičnih bančnih kartic, ki so imele to prednost, da jih pri plačevanju kupljenega blaga ni bilo potrebno vstavljati v režo POS terminalov. Čeprav se mnogim ljudem zdijo danes že močno razširjene brezstične bančne kartice relativno napredna tehnologija plačevanja, ki je močno poenostavila naše vsakdanje nakupe, pa daje tehnološki napredek slutiti, da skoraj zagotovo ne bodo ostale zadnja faza v razvoju plačilnih sredstev.

Čedalje bolj razširjeno plačevanje z mobilnimi telefoni

Od razvoja prvih mobilnih telefonov, ki so bili zmožni opravljati zgolj funkcijo klicanja so minila že skoraj štiri desetletja (prvi komercialno dostopen mobilni telefon, Motorolin DynaTAC 8000x je namreč prišel na trg leta 1983), tako da so današnji pametni mobilni telefoni sposobni opravljati že malo morje najrazličnejših funkcij in tako med drugim lahko služijo tudi kot naprava za plačilo blaga. Z razvojem t. i. programov za digitalno distribucijo programske opreme, kot sta App Store in Google Play, ki omogočajo nalaganje raznih aplikacij na posameznikov telefon, so se razvile tudi aplikacije za mobilno plačevanje. Te tako imenovane mobilne denarnice so aplikacije, ki vsebujejo podatke o posameznikovi debetni oz. kreditni kartici ter povezujejo mobilni telefon neposredno z uporabnikovim TRR-jem, s čimer omogočajo plačevanje blaga in storitev s pametnim telefonom. Med tovrstnimi aplikacijami so danes najbolj razširjene Applov Apple Pay, Alibabin Alipay, Googlov Google Pay, PayPal-ov Venmo, Xiaomijev Mi-Pay in Samsungov Samsung Pay. Večina izmed naštetih deluje na pametnih telefonih, ki uporabljajo mobilni operacijski sistem Android in imajo vgrajen NFC (ang. near field communication) čip, ki omogoča brezžično komunikacijo med elektronskimi napravami.

Uveljavlja se tudi t. i. biometrično plačevanje

In če se komu zdi, da je vnašanje osebne identifikacijske številke (PIN-a) na POS (ang. point of sale) terminalih ob plačevanju s karticami mučno opravilo, pa napredek v (biometrični) tehnologiji kaže na to, da utegne postati odtipkovanje štirih številk PIN kode že v kratkem zastarelo. Različne trgovine, pa tudi cele trgovske verige po svetu namreč za svoje stalne stranke že uvajajo t. i. biometrično plačevanje blaga ob izhodu iz trgovine. Le-to deluje tako, da se stranke, ki si želijo opravljati nakupe na takšen način najprej registrirajo v informacijski sistem dotične trgovine oz. trgovinske verige, pri čemer administratorjem predložijo svojo bančno izkaznico, osebni dokument in podpišejo soglasje, da dovoljujejo trgovcu neposreden dostop do njihovega transakcijskega računa ter njegovo takojšnjo bremenitev ob opravljenem nakupu. Nato se jim odvzamejo še biometrični podatki, kot npr. prstni odtisi, scan šarenice oz. mrežnice, 3D podoba obraza, geometrija žil ipd., ki se zatem shranijo v centralizirano podatkovno bazo te trgovine; ko nato kupci prihajajo v to trgovino in v njej opravijo nakup se pred izhodom iz trgovine postavijo pred t. i. biometrični POS terminal, ki odčita njihove biometrične lastnosti in jih primerja s tistimi, ki se nahajajo v trgovskem informacijskem sistemu, v primeru ujemanja pa sistem takoj za tem obremeni kupčev transakcijski račun.

Tovrstno plačevanje je postalo v zadnjih letih izjemno razširjeno zlasti na Kitajskem, v Južni Koreji in Singapurju (kjer je sicer že velika večina nakupov opravljenih brez gotovine), prav gotovo pa se bo nakupovanje z uporabo biometričnega plačevanja slej kot prej uveljavilo tudi pri nas, saj gre za izjemno transparenten, enostaven, varen in hiter način plačila nakupljenega blaga, za katerega se je izkazalo, da občutno olajša delo tako kupcem kot tudi prodajalcem.

 

Piše Matej M.