“Bilo je na silvestrski večer … V rokah sem imel vžigalnik … Vsi smo se prestrašili in se razbežali. Tudi jaz (Andrej Mlakar, takrat star 13 let), ko sem videl, da nimam več prstov. Bilo me je groza. Kakšno roko bom imel? Staršev ni bilo doma, tako me je kolegova mama peljala v bolnišnico v Idrijo. Tam so rekli, da ne morejo dati rešilca, ki bi me peljal v Ljubljano, ker se bo tisto noč mogoče zgodil še kaj hujšega. Kolegova mama me je peljala v UKC Ljubljana. V bolnišnici sem bil več kot mesec dni. Pokazalo se je, da sem ostal čisto brez kazalca, odbilo pa mi je tudi polovico palca in polovico sredinca. Bili so prepričani, da ne bom mogel več pisati. A sem se naučil. Postal sem bolj spreten z drugimi prsti. Izučil sem se za elektrotehnika, danes delam na računalniku.”
Andrej Mlakar, 31 let, oče dveh deklic (ena je stara štiri, druga še ne dve leti)
Vir: Delo, 18. 12. 2018, str. 7 (Milena Zupančič: Izgubil sem tri prste, prijatelj je oglušel)
