Bi romsko problematiko lahko rešil Pododbor?

Poslanci Slovenske demokratske stranke so vložili pobudo, da naj Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ustanovi Pododbor za spremljanje romske tematike.

V prejšnjem mandatu pododbor uspešno deloval

Kot so zapisali v obrazložitvi, je v prejšnjem mandatu Državnega zbora RS Pododbor za spremljanje romske tematike že deloval. V želji, da bi bila integracija romske populacije uspešnejša, je namreč poslanka SDS Anja Bah Žibert podala pobudo za ustanovitev skupine poslancev, ki bi se posvečala spremljanju in pomoči pri reševanju romske tematike v Sloveniji. Pobuda je bila takrat pozitivno sprejeta, v Pododboru za spremljanje romske tematike pa so delovali poslanci koalicije in opozicije. Kar po besedah Anje Bah Žibert dokazuje, da ni šlo za politični prestiž, ampak za željo, da se pripomore k iskanju rešitev. Prav tako je bil na njeno pobudo takrat sprejet dogovor, da se pri vodenju Pododbora za spremljanje romske tematike sodelujoči poslanci menjujejo.

Županski predlog so ignorirali

V tem mandatu, avgusta lani, so župani enajstih občin z Dolenjske, Bele krajine in Posavja s podpisi volivk in volivcev v zakonodajno proceduro vložili predloge zakonov, s katerimi bi se reševala romska problematika. Predlagane zakonske rešitve pa v Državnem zboru RS niso bili sprejete. Župan Šentjerneja Peter Simončič je zato takrat izpostavil razočaranje nad odzivom države: »Predlogi županov so bili utemeljeni, dobronamerni in klic k sodelovanju. Ponujene roke država ni sprejela, ravno nasprotno, označeni smo bili za nestrpneže in ksenofobe. Zaveza države, da bo k spremembam zakonodaje pristopila sama, se je izkazala za neresnično.

Tudi leto dni kasneje, nič …

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je oktobra lani sicer sprejel dva sklepa. In sicer, da predlaga Vladi, da do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitve družbene odgovornosti posameznika. In še, da Vladi predlaga, da okrepi storitve centrov za socialno delo za podporo družinam ter na centrih za socialno delo v občinah, kjer biva romska skupnost, zagotovi dodaten kader ter ustrezno strokovno podporo socialnim delavcem. Tudi po enem letu, Vlada sprejetih sklepov ni upoštevala oziroma ni pripravila zakonodajnih sprememb ter okrepila storitev centrov za socialno delo.

Kot poudarjajo predlagatelji, je dejstvo, da se ukrepi za izboljšanje stanja praktično ne sprejemajo in da bi delovanje Pododbora za spremljanje romske tematike zagotovo predstavljalo dodano vrednost. Potrebno je namreč vzpostaviti pogoje, da se stanje na področjih, kjer se stvari premikajo prepočasi, izboljša.