Milan Ilić: Profesor Ambrosio, se spomnite, kako se je rodila vaša ljubezen do matematike?
“Zelo zgodaj, že kot deček sem razvil strast do matematike. Imel sem morda deset let, ko so me očarale aritmetične igre, računanje na hitrejše načine. Pozneje, na Scuoli Normale Superiore, me je profesor Ennio de Giorgi navdušil za variacijski račun. Ta je seveda povezan s številnimi drugimi področji, med drugim s teorijo verjetnosti in parcialnimi diferencialnimi enačbami. Uporablja se tudi pri računanju optimalnih transportnih poti. Spominjam se, da sem bil pri predmetu Operacijske raziskave presenečen, da optimalne rešitve transportnega problema ni mogoče izračunati niti z računalnikom; ugotovimo lahko le, ali je nova rešitev boljša od prejšnje. V platonskem svetu matematike veste, da rešitev obstaja, a jo zelo težko izračunamo. To je najbolj očitno pri znanem problemu trgovskega potnika, ki je zelo kompleksen. V zadnjem času so bile uvedene nekatere aproksimacije in regulacije tega problema z dobrimi numeričnimi shemami. Zamislimo si problem optimalnega prevoza kot neke vrste okvir. Vanj lahko vnesemo številne spremenljivke oziroma aproksimacije originalnega problema, ki so morda veliko bolj izvedljive. To je podobno, kot če v fizikalni model vnesemo trenje, tu pa uvedemo matematično viskoznost, s katero nismo daleč od originalnega problema, vendar močno poenostavi izračun.”
Vir in še več : https://www.delo.si/novice/znanoteh/zaljubljen-v-matematiko-255706.html
