Na 11. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Alenka Jeraj.
Stališče poslanke Alenke Jeraj objavljamo v celoti.
Leta 2005, ko je bil sprejet sedaj veljavni zakon o RTV, se je zgledoval po ureditvah v drugih državah. Na Danskem, recimo, ima 11-člansko upravo državna televizija, ki je tudi najvišji izvršilni organ. Člane imenuje minister za kulturo pri čemer 3 predlaga minister, 6 parlament, 2 pa stalno zaposleni delavci. V Nemčiji upravni odbor 60 članov in nadzorni svet 14 članov. Upravni odbor sestavlja 16 predstavnikov zveznih dežel, 2 predstavnika zvezne Vlade, 2 predstavnika protestantske cerkve, 2 predstavnika katoliške cerkve, 1 predstavnik centralne organizacije judov, 21 predstavnikov civilne družbe po javnem natečaju in po 1 predstavnik civilne družbe iz 16 zveznih držav in te volijo deželni parlamenti. Češka republika ima javno televizijo, ki jo opravlja svet, ki ima 15 člen, imenuje jih državni parlament na predlog organizacij in asociacij s področja kulture, izobraževanja, znanosti, varovanja okolja, sindikatov in regij. Člani so imenovani za 6 letni mandat pri čemer se ena tretjina članov zamenja vsaki 2 leti podobno kot pri nas. Svet imenuje generalnega direktorja.
Ta zakon velja že 17 let in v tem času so bili s strani Državnega zbora poleg članov poslanskih skupin, ki jih predlagajo na predlog političnih strank teh je 5 izvoljenih vsakokrat tudi 16 predstavnikov na predlog gledalcev in poslušalcev k programu RTV Slovenija. Predlagatelji so lahko bili univerze, so lahko univerze, fakultete, zveze društev oziroma njihovih organizacij zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik. Tu smo imeli varovalko, da se jih je 8 imenovalo, da se jih je 8 imenovalo takoj drugih 8 pa z zamikom na dve leti, da se je zagotavljala uravnotežena zastopanost glede na vsakokratno sestavo koalicije in opozicije. Naslednje leto 2023 se polovici iztečejo mandati, zato smo v poslanski skupini tudi predlagali, da zakon stopi v veljavo decembra naslednje leto.
Kot rečeno se je tako dogajalo ves čas in zato nikoli ne moremo reči, da so bili člani programskega sveta samo iz ene politične opcije ali pa imenovani pod eno koalicijo. Trenutnega direktorja RTV Slovenija gospoda Graha je po zaključku mandata direktorja Igorja Kadunca izvolil programski svet v stari sestavi torej brez teh novih, ki vas tako zelo motijo in pravzaprav je sedanja sestava programskega sveta še najbolj uravnotežena, saj so v drugem delu prejšnjega mandata koalicijo sestavljale tako desne kot leve stranke za razliko od današnje leve koalicije. Po vladni noveli lahko predlagajo člane samo določene organizacije civilne družbe, izključujejo pa se mnoge druge, ki so do sedaj imele pravico predlagali kot gledalci in poslušalci. Tako se izključuje pomemben del možnih predlagateljev. Nekateri na primer so to tudi povedali Društvo filmskih ustvarjalcev in podobno. Za nas je problematično, da se izključuje Državni zbor z obrazložitvijo depolitizacije, ampak Državni zbor potrjuje tudi sodnike in mnoge druge funkcionarje, saj je ravno Državni zbor predstavnih ljudstva. Vsake štiri leta odidemo na volitve in ljudje odločijo kdo jih bo zastopal in zagotovo je to najbolj reprezentativni del torej, ki predstavlja ljudstvo. Z novim načinom imenovanja programskega sveta zakon popolnoma izključuje gledalce in poslušalce, ki so plačniki storitev javnega zavoda. Očitno smejo samo plačevati ne pa tudi odločati. Zakon daje po novem ne zgolj predlagateljstva na primer vladnemu Nacionalnemu svetu za kulturo, ki ga ustanovi Vlada torej politika, ampak pooblastilo neposrednega imenovanja. To daje tudi Olimpijskemu komiteju Slovenije, ki pokriva področje športa in je v celoti odvisen od financiranja države. Torej bomo dobili državno nejavno RTV.
Da ne ponovim še enkrat vsega gospodu Kocjančiču bom samo citirala gospo Natašo Pirc Musar, odvetnico, ki danes kandidira za predsednico republike. Ko je izvedla poravnavo, dobila 70 tisoč evrov bruto in takrat je dajala, citiram: »Ta zgodba je še vedno moja velika bolečina, saj sem prepričana, da se mi je zgodila krivica. Bolj od moje zgodbe je pomembno nekaj drugega RTV Slovenija je bila in to se še vedno pozna pod vplivov Socialnih demokratov. Po njej je kot duh hodil gospod Lenart Šetinc in malo usmeril uredniško politiko. Mene takrat ni združila SDS, ampak SD. Visoki predstavniki te stranke so govorili, da Nataša Pirc Musar ne posluša in jo zato treba zrušiti, kar so tudi storili.«
