Po kulturi in zdravstvu se je pod drobnogledom znašlo še finančno stanje slovenskega šolstva. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je po pregledu izvrševanja letošnjega proračuna ugotovilo, da naj bi do konca leta primanjkovalo približno 133 milijonov evrov.
Minister Borut Rončević je stanje označil za alarmantno in poudaril, da ne gre za denar za nove projekte ali dodatne politične želje, temveč za pokrivanje obstoječih obveznosti. Od skupnega primanjkljaja naj bi:
- 111,6 milijona evrov manjkalo na področju osnovnih in srednjih šol;
- 20 milijonov evrov za zakonske obveznosti financiranja visokega šolstva;
- 1,3 milijona evrov za raziskovalno infrastrukturo FAIR.
Ministrstvo je z notranjimi prerazporeditvami in racionalizacijo našlo približno 20 milijonov evrov, zato ostaja nepokritih še približno 113 milijonov evrov.
Ne gre za majhen resor
Spremenjeni državni proračun za leto 2026 je za takratno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje določal približno 2,301 milijarde evrov, za Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa približno 955 milijonov evrov. Po reorganizaciji sta bili področji združeni pod novim ministrstvom, ki ga vodi Rončević.
Toda tudi pri več kot treh milijardah evrov skupno načrtovanega denarja očitno niso bile zagotovljene vse pravice porabe, potrebne za financiranje šol, plač in obveznosti visokega šolstva do konca leta. To pomeni, da ne govorimo o željah novega ministra, gradnji novih objektov ali uvajanju novih programov. Po navedbah ministrstva manjka denar za obveznosti, ki jih je država v veliki meri že prevzela.
Prejšnja vlada je za manko vedela že maja
Najpomembnejše odkritje pri preverjanju zgodbe je, da proračunska težava v šolstvu prejšnji vladi ni bila popolnoma neznana.
Takratna vlada je namreč že 21. maja 2026 javno zapisala, da finančna načrta ministrstev za delo ter za vzgojo in izobraževanje »izkazujeta manko«. Z Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske je zato na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prerazporedila kar 75 milijonov evrov.
Denar je bil namenjen za plače zaposlenih v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. Odhajajoča vlada je tik pred koncem mandata sama priznala, da šolski resor nima dovolj denarja, in ga reševala s prerazporeditvijo sredstev iz obrambe. Toda pri izračunih se je očitno zakalkulirala, saj 75 milijonov evrov očitno ni bilo dovolj. Dva meseca pozneje novi minister še vedno govori o 111,6 milijona evrov manjkajočih sredstev samo na področju osnovnega in srednjega šolstva.
Govorili o stabilnih financah, resorji pa izkazovali manko
Le nekaj dni pred menjavo oblasti je Robert Golob ob pregledu svojega mandata poudarjal, da je Slovenija ohranila stabilne javne finance. Med dosežki je omenjal vlaganja v znanje, znanost, plače in razvoj.
Toda uradni dokumenti hkrati kažejo, da je morala njegova vlada maja šolstvu iz drugih resorjev nujno zagotoviti 75 milijonov evrov za plače. Novi minister pa je po prevzemu ugotovil, da naj bi do konca leta manjkalo še dodatnih 133 milijonov evrov.
Gre za dokaz velikega razkoraka med politično predstavitvijo javnofinančnega stanja in dejanskimi finančnimi potrebami posameznih ministrstev. Je Golob zavajal in lagal?
Stroški šolstva so hitro rasli
Podatki Ministrstva za finance kažejo, da so bili odhodki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v prvih petih mesecih leta 2026 za 112,7 milijona evrov oziroma 12,5 odstotka višji kot v istem obdobju prejšnjega leta. Največje povečanje je nastalo pri osnovnih in srednjih šolah.
Odhodki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so bili medtem višji za 32,9 milijona evrov oziroma 10,3 odstotka.
Rast porabe je lahko posledica tudi višjih plač, napredovanj, novih zakonskih obveznosti in dražjega izvajanja javnih programov. Vsaj toliko je jasno, v kolikor se spomnimo plačne reforme javnega sektorja. Toda prav takšne obveznosti bi morale biti pri pripravi proračuna čim bolj realno ocenjene. Če je država sprejela plačne in druge obveznosti, ne da bi zanje zagotovila dovolj denarja, imamo najmanj problem slabega proračunskega načrtovanja.
Laganje ali zavestno podcenjen proračun?
Primanjkljaj je resničen v smislu ocene ministrstva, koliko denarja mu do konca leta manjka za predvidene obveznosti. To ni zgolj objava na družbenih omrežjih, saj so enake številke medijem uradno posredovali z ministrstva.
Prejšnja vlada je za težave v šolskem proračunu vedela najmanj maja, saj je sama priznala manko in zagotovila 75 milijonov evrov dodatnega denarja.
Utemeljeno pa se je vprašati, zakaj je bila javnost ob koncu mandata prepričevana o trdnih in stabilnih financah, če so morali posamezne resorje že takrat reševati z desetmilijonskimi prerazporeditvami.
Rebalans bo pokazal dejansko razsežnost težav
Vlada je že napovedala pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2026. Ministrstvo za finance ugotavlja, da so se obveznosti državnega proračuna znatno povečale, rebalans pa naj bi vlada določila konec avgusta.
Takrat bo precej jasneje, koliko dodatnega denarja bo šolstvo dejansko dobilo in ali bo potrjena celotna Rončevićeva ocena. Do takrat pa ostaja neprijetno dejstvo: kljub majski injekciji 75 milijonov evrov naj bi v sistemu, ki mora vsak mesec zagotavljati plače učiteljev, delovanje šol in financiranje univerz, še vedno manjkalo več kot sto milijonov evrov.
P.O.
