Danska znova odpira eno najbolj vročih evropskih razprav. Vlada želi prepoved zakrivanja obraza, ki že velja na javnih krajih, razširiti tudi na šole, fakultete in univerze. Sporočilo oblasti je jasno: v danskih učilnicah naj bi se učitelji in učenci gledali iz oči v oči.
Ukrep bi v praksi zajel predvsem burke in nikabe, ne pa običajnih muslimanskih rut, kot je hidžab, ki obraza ne zakrivajo. Predvidena pravila naj bi sicer veljala za vse vrste oblačil, ki skrivajo obraz, ne glede na njihov verski ali politični pomen, ob razumnih izjemah zaradi zdravja, dela, vremena ali drugih upravičenih razlogov.
»V danskem razredu se obraza ne skriva«
Zagovorniki zaostritve poudarjajo, da obrazna mimika, očesni stik in neposredna komunikacija niso nepomembne podrobnosti, temveč temelj poučevanja in skupnega življenja.
Danske oblasti ob tem ukrep predstavljajo tudi kot odgovor na častno kulturo, negativni družbeni nadzor in nastajanje zaprtih skupnosti, ki živijo po lastnih pravilih. Nekdanji minister za priseljevanje Rasmus Stoklund je ob predstavitvi predloga dejal, da burke, nikabi in druga oblačila, ki skrivajo obraz, nimajo česa iskati v danskih učilnicah. Danska želi sporočiti, da pravila v šolah in državnih ustanovah določa demokratična družba, ne verske skupnosti ali družinski pritiski.
Na udaru tudi molilnice na univerzah
Razprava se ne končuje pri oblačilih. Danska politika že dalj časa pritiska tudi na univerze, naj zaprejo ali strogo preoblikujejo molilnice, za katere nekateri politiki trdijo, da lahko postanejo prostor verskega pritiska, ločevanja po spolu in nadzora nad študenti.
Danske univerze so zato uvedle pravilo, da morajo biti tako imenovane tihe oziroma refleksijske sobe nevtralne, dostopne vsem ter brez verskih simbolov, pridiganja in izključevanja drugih uporabnikov. Nekateri prostori so bili po sporih glede njihove uporabe že začasno zaprti ali izpraznjeni.
Toda tudi tukaj je pomembna razlika: splošna zakonska prepoved univerzitetnih molilnic še ni začela veljati. Za zdaj gre predvsem za politično zahtevo in pritisk na vodstva ustanov, naj zagotovijo versko nevtralnost prostorov.
Prepoved še ni dokončno sprejeta
Prejšnja danska vlada je februarja 2026 v parlament vložila zakon, ki bi prepoved zakrivanja obraza razširil na vse izobraževalne ustanove. Predlog je opravil prvo obravnavo, vendar je nato zaradi konca parlamentarnega obdobja propadel in ni postal zakon. Uradni status predloga L 103 je »bortfaldet«, kar pomeni, da je prenehal veljati oziroma ni bil dokončan.
Najnovejša poročila kažejo, da želi nova vlada Mette Frederiksen ukrep ponovno obuditi. Zato je natančneje zapisati, da je Danska znova napovedala oziroma pripravlja prepoved, ne pa, da ta že velja v vseh učilnicah.
Pogumna poteza ali napad na versko svobodo?
Podporniki ukrepa pravijo, da morajo biti šole prostor odprte komunikacije, enakopravnosti in integracije. Po njihovem mnenju zakrit obraz med poukom ustvarja oviro med učiteljem in študentom ter lahko simbolizira pritisk na ženske.
Nasprotniki opozarjajo, da bi prepoved prizadela izjemno majhno skupino žensk in da gre predvsem za politično simboliko. Danski svet za ženske je opozoril, da bi se lahko nekatere ženske zaradi prepovedi preprosto umaknile iz izobraževanja, namesto da bi postale svobodnejše. Kritiki zato menijo, da država pod pretvezo osvobajanja žensk v resnici omejuje njihovo možnost izbire.
Danska je prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih uvedla že leta 2018. Zdaj želi isto pravilo prenesti še za šolske zidove. Razprava zato že dolgo ni več samo o kosu blaga, temveč o veliko širšem vprašanju: kdo določa pravila v javnih ustanovah – država, posameznik ali verska skupnost?
Bi morala podobno prepoved uvesti tudi Slovenija ali bi bil to nedopusten poseg v versko svobodo?
