Medtem, ko se Slovenija po volitvah ukvarja z novimi političnimi razmerji, se v ozadju odpira nova vroča kadrovska zgodba. Po poročanju portala Info360 naj bi očetu Tine Gaber, Robertu Gabru, na Slovenskih železnicah v dneh okoli državnozborskih volitev podaljšali individualno pogodbo. Njegova plača naj bi znašala okoli 5.800 evrov bruto mesečno.
Tako so Slovenske železnice znova pod drobnogledom – ne zaradi zamud vlakov, ne zaradi investicij, ne zaradi težav v tovornem prometu, ampak zaradi vprašanja, ki že odmeva v javnosti: ali je Robert Gaber, oče Tine Gaber, tik ob političnem preobratu dobil novo varovalko v državnem podjetju?
Po navedbah Info360 naj bi mu na Slovenskih železnicah podaljšali individualno pogodbo, čeprav naj bi že izpolnjeval pogoje za upokojitev. Portal poroča, da so vprašanja o tem naslovili tako na Gabra kot na Slovenske železnice, vendar potrditve in odgovorov še niso prejeli. Gaber je po njihovih navedbah odgovoril le: »Z vami se nimam kaj pogovarjati.«
Skoraj 6.000 evrov bruto za specialista logista
Zgodba ni nova, a z domnevnim podaljšanjem pogodbe dobiva novo razsežnost. Robert Gaber je že lani po poročanju več medijev zasedel delovno mesto specialista logista v SŽ Tovorni promet. Takrat je bilo navedeno, da naj bi njegova bruto plača znašala približno 5.800 evrov mesečno. Metropolitan je ob tem povzel, da je Gaber napredovanje pojasnjeval z dolgoletnimi izkušnjami in novimi zadolžitvami, saj naj bi bil na železnicah zaposlen okoli 40 let.
A prav tu se začenja politično najbolj eksplozivni del zgodbe. Slovenske železnice so družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, zato vprašanja o kadrovanju, pogodbah in plačah v takšnih primerih niso zgolj zasebna stvar podjetja, ampak tudi vprašanje javnega interesa.
Zakaj ravno zdaj?
Če so navedbe o podaljšanju pogodbe točne, je časovnica izjemno občutljiva. Po poročanju Info360 naj bi se to zgodilo v dneh okoli državnozborskih volitev. In prav zato se v javnosti že pojavlja vprašanje, ali gre za navadno kadrovsko odločitev ali za povolilno zavarovanje dobro povezanih posameznikov.
Javnost ima pravico vedeti
V tej zgodbi ni ključno vprašanje, ali ima Robert Gaber izkušnje. Po njegovih lastnih navedbah in povzetkih medijev jih ima veliko. Ključno vprašanje je nekaj drugega: ali bi enako pogodbo, enako plačo in enako obravnavo dobil tudi nekdo, ki ni oče žene oziroma partnerke predsednika vlade?
In to je vprašanje, na katerega bi morale Slovenske železnice dati jasen odgovor.Do takrat pa ostaja grenak priokus: navadni državljani poslušajo o varčevanju, inflaciji, draginji in pokojninski reformi, medtem ko se v državnih podjetjih za nekatere očitno vedno najde prostor, pogodba in skoraj šest tisočakov bruto na mesec.
Kot smo lahko izvedeli včeraj, je novo službo dobila tudi nekdanja direktorica UKOM Petra Bezjak Cirman. Po poročanju portala Info360 naj bi se po odstopu z mesta direktorice Urada vlade za komuniciranje prezaposlila na Urad za informacijsko varnost, in sicer s tripartitnim aneksom med njo, UKOM in URSIV. Po navedbah portala naj bi zaposlitev dobila brez razpisa, ob tem pa ohranila plačni razred, ki ga je imela kot direktorica UKOM.
Še bolj odmevna je ocena odvetnice Nine Zidar Klemenčič, ki je za Info360 dejala, da naj bi takšna premestitev kršila zakon o javnih uslužbencih in ustavno načelo enake dostopnosti do delovnih mest v javnem sektorju.
Vzporedno so tudi na 24ur poročali o širšem valu zaposlovanj v državni upravi. Po njihovih navedbah je bilo v času Golobove vlade za nedoločen čas zaposlenih več nekdanjih kabinetnih uslužbencev, število pa naj bi po dodatnih pojasnilih ministrstev naraslo na 57. Ob tem so opozorili, da so zaposlitve ob koncu mandata posebej občutljive, saj po mnenju KPK prinašajo več korupcijskih tveganj.
Stranki Gibanje Svoboda kritiki očitajo, da tudi po volitvah še vedno na veliko kadruje po državnih podjetjih, uradih in ministrstvih. In prav zato se postavlja vprašanje: ali gre za običajne kadrovske postopke ali za zadnje politično betoniranje položajev pred menjavo oblasti?
Medtem ko navadni državljani za službo v javnem sektorju čakajo na razpise, izpolnjujejo pogoje, zbirajo dokazila in upajo na pošten postopek, se zdi, da za nekatere dobro povezane kadre vrata ostajajo odprta tudi takrat, ko se politična zgodba že izteka.
Slovenske železnice, UKOM, uradi, ministrstva — seznam se daljša, vprašanja pa postajajo vse glasnejša. Ali gledamo še zadnje poteze odhajajoče oblasti, ki skuša svoje ljudi zavarovati, preden ugasnejo luči?
P.O.
