Marsikdo od starejše in srednje generacije se še spomni, da smo morali nekoč po številne dobrine, ki jih v času komunizma pri nas ni bilo, hoditi v nam najbližja mesta, ki so bila takoj za mejo z »železno zaveso«, za katero smo živeli.
In ko smo tako hodili na »šopinge« v države z urejenim demokratičnim sistemom, tržno ekonomijo ter demokracijo, smo že na poti tja razmišljali, kako bi nakupljeno robo nekako v stilu Martina Krpana » prešvercali« nazaj preko meje v naš »tako opevani zlati komunizem«, saj so nas naši cariniki vztrajno in ostro pregledovali.
Ob sobotah dopoldan oblegana obmejna trgovska mesta
Zgoraj navedena mesta so bila, še posebej ob sobotah dopoldan ter ob komunističnih praznikih pri nas (npr. 27. april, 4. julij, 29. november), natrpana z avtomobili z jugoslovanskimi registrskimi tablicami, v Trst in Gorico pa smo se lahko peljali tudi z vlakom. In kaj se je takrat najbolj kupovalo? Predvsem dobrine, ki jih pri nas ni bilo ali pa je bil njihov nakup omejen (banane in ostalo sadje, kava, kavbojke, pralni prašek, sladkor, moka, riž, hi-fi aparature, …).
Na poti nazaj pa je sledil še obvezen postanek za točenje goriva na zadnji bencinski postaji pred vstopom nazaj v našo komunistično državo, saj je bil bencin pri nas dražji, v času avtomobilskih bonov pa ga je bilo pri nas tudi nemogoče dobiti v zadovoljivih količinah. In če ob tem samo pomislimo na to, kako težko je bilo takrat pri nas kupiti avto (ko si ga vplačal, si ga čakal vsaj eno leto, pa še takrat je bil tisti fičo, 101-enka ali yugo mnogokrat več na servisu kot na cesti). Zato ni čudno, da so obmejna mesta z Italijo in Avstrijo trgovsko cvetela, saj so imeli do osamosvojitve Slovenije garantiran posel, ker zaradi »socialistične usmeritve« naše tedanje države pri nas ni bilo moč kupiti dobrin, ki bi jih želeli imeti, le nekaj metrov čez mejo pa je bilo tega v izobilju.
Je bilo v času socializma res bolje?
In zato enostavno ne razumem vseh tistih, ki nas prepričujejo, da je bilo prej, pred osamosvojitvijo, bolje, kot je sedaj. Pravijo sicer, da je bilo takrat manj revežev, boljša sociala itd. – a so ob tem pozabili, da je bilo tako zaradi tega, ker se je na veliko zadolževalo, imeli smo tudi troštevilčno inflacijo, dolgoročni bančni krediti so bili zato že po nekaj mesecih za odplačilo smešno nizki, saj jih je »pojedla« inflacija, dolg bank in države pa je seveda rasel in rasel – in ljudje so na to, da je ta dolg potrebno vrniti, kar pozabili.
Še nekaj let bi sicer lahko živeli v »socializmu«, a naša tedanja država bi se kmalu sama ekonomsko povsem sesula in bili bi bolj revni, kot nerazvite afriške države. In če bi nekako s sedanjim časom primerjal tedanje nakupe čez mejo, potem bi sedaj, če bi bili še v komunizmu, čez mejo kupovali npr. računalnike (v času socializma so bili pri nas najprej prepovedani, nato pa je bil dovoljen samo močno omejen nakup), tablice, mobilne telefone, TV aparate, belo tehniko …
Brez goljufije in korupcije ni šlo
Na srečo se je »zgodila« osamosvojitev in nas v bistvu rešila ekonomskega propada. Še posebej, ker se je v času komunizma zadolževalo po dolgem in počez in je bilo v bistvu celo moto takratne komunistične države nekako v tem smislu – »znajdi se…«.
To je z drugimi besedami seveda pomenilo, da kdor je hotel živeti dobro, je moral tako ali drugače goljufati ali prekupčevati, brez korupcije pa tako ali tako ni mogel nihče dostojno živeti.
Se vrača trend nakupov čez mejo?
Sedaj nekdanja, s strani naših kupcev tako oblegana mesta ob meji z Italijo in Avstrijo, ne živijo več toliko na naš račun, a kljub temu se mi zdi, da se trend takšnih nakupov počasi vrača. Zaradi naših nesposobnih levih vlad imamo namreč bencin precej dražji, kot je npr. v Avstriji, zaradi manjšega davka so številni artikli v trgovinah cenejši v Italiji in Avstriji …
