Dolgotrajna oskrba med obljubami in realnostjo: kdo plačuje najvišjo ceno in na račun koga?

oskrba, dolgotrajna - Pixabay

Prehod na sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je bil predstavljen kot ena ključnih reform socialne države. A v praksi se pojavlja vse več vprašanj ali sistem res deluje v korist ljudi ali pa ustvarja nove nepravičnosti. Kako izgleda dolgotrajna oskrba v praksi:

Ne glede na to ali so posamezniki v domovih za ostarele, ali potrebujejo pomoč na domu – sistem kaže velike anomalije. Tisti, ki so v domu in niso še prejeli odločb, sedaj plačujejo 100 % več v primerjavi z dosedanjimi varovanci, ki so novembra 2025 pristopili k sistemu dolgotrajne oskrbe. Tisti, ki čakajo na pomoč na domu in imajo odločbo, pa pomoči ne prejmejo, ker ni kadra. 

Čakanje na odločbe in dražje varstvo

Eden največjih problemov je dolgotrajno čakanje na odločbe. Mnogi starejši in njihove družine so ujeti v vmesnem obdobju ko pravice še niso priznane stroški pa že nastajajo. 

To pomeni da posamezniki ki čakajo na odločbo pogosto plačujejo polno ceno institucionalnega varstva brez subvencij ki bi jim sicer pripadale. Razlike niso majhne mesečni stroški lahko narastejo tudi za več sto evrov kar za številne predstavlja velik finančni pritisk.

Vprašanje ki se ob tem postavlja je koliko ljudi je dejansko v takšnem položaju. Uradni podatki so pogosto nepopolni ali zastareli kar dodatno povečuje občutek netransparentnosti. Zanimivo je, da je RTV šele sedaj, po voltivah, spoznal, da je reforma dolgotrajne oskrbe resnično kontradiktorna in izjemno pomanjkljiva;

Ali domovi za ostarele izkoriščajo sistem

V javnosti se pojavljajo očitki da nekateri domovi za starejše na ta račun ustvarjajo višje prihodke. Ker uporabniki brez odločbe plačujejo polno ceno to pomeni večji priliv sredstev vsaj začasno. Vendar je slika bolj kompleksna. Domovi opozarjajo da se tudi sami soočajo z:

  • višjimi stroški dela
  • dražjo energijo
  • kadrovskim pomanjkanjem

Zato zavračajo očitke o “bogatenju” in poudarjajo da zgolj pokrivajo stroške delovanja. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje ali sistem dovolj ščiti uporabnike v najbolj ranljivem obdobju.

Dvig cen tik pred reformo

Posebno pozornost je vzbudil tudi dvig cen storitev tik pred uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kritiki opozarjajo da je časovno sovpadanje problematično saj so se uporabniki znašli v situaciji ko:

    • so cene že višje
    • pravice iz novega sistema pa še niso dostopne

To ustvarja občutek da so breme prehoda prevzeli prav tisti ki so že tako najbolj ranljivi. Prav tako pa postavlja varovance institucinalnega varstva v neenak položaj – za isto storitev nekdo plačuje sedaj na primer 950 eur, njegov sosed pa na primer 1.700 eur. Kako je lahko prišlo do takih odstopanj?

Sistem v prehodu ali sistemska težava

Reforma dolgotrajne oskrbe je kompleksen proces ki zahteva čas. A prav prehodna obdobja so tista kjer se pokažejo ključne slabosti sistema, za katere upamo, da jih bo vlada (ne glede na to katera bo, ustrezno naslovila).

Če ljudje zaradi administrativnih zamud plačujejo bistveno več in če ni jasnega pregleda nad številom prizadetih potem to ni le tehnična težava ampak vprašanje pravičnosti sistema.

Dolgotrajna oskrba bi morala pomeniti večjo varnost za starejše ne pa dodatne finančne obremenitve – spomnimo, da sta tako stranki SDS kot tudi NSi vložili zahtevo za ustavno presojo, saj pokojnina ni plača in je zato vprašanje ali je bremenitev s tovrstnimi prispevki sploh ustavna.

Dokler bodo posamezniki čakali na odločbe in v tem času plačevali višje stroške ostaja ključno vprašanje ali sistem res deluje v njihovo korist ali pa jih pušča na cedilu ravno takrat ko pomoč najbolj potrebujejo.

P.O.