Strokovnjaki opozarjajo na zaskrbljujoč odmik Slovenije od Natovih ciljev. Vlada pod vodstvom Roberta Goloba zmanjšuje kredibilnost države v mednarodnem varnostnem okolju. Posledice so lahko dolgoročne in resne.
Oslabljena verodostojnost Slovenije v Natu
Slovenija se sooča z vse večjo kritiko znotraj zveze Nato, saj še vedno ni dosegla dogovorjenih obrambnih ciljev. Po podatkih NATO Defence Expenditure Report (2024) Slovenija za obrambo nameni le 1,56 % BDP, daleč od zahtevanih 2 %.
Vlada Roberta Goloba poskuša s t. i. »kreativnim računovodstvom« prikazati višje izdatke, tako da vključuje civilno infrastrukturo (npr. zdravstvene objekte, ceste), kar je mednarodna skupnost že zavrnila kot neprimeren pristop.
Po neuspehu glede doseganja obrambnih ciljev in opozorilih iz Bruslja zdaj vlada Roberta Goloba razmišlja še o posvetovalnem referendumu o članstvu Slovenije v zvezi Nato. Kot je sam izjavil:
“Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo.” (platforma X, 3. 7. 2025)
Vladajoča stranka Gibanje Svoboda namerava že v naslednjem tednu v Državni zbor vložiti predlog za izvedbo referenduma, kar so potrdili tudi za 24ur.com.
Janez Janša, nekdanji premier in član vlade, ki je utrjevala zavezništvo, je takoj ostro reagiral:
“Z varnostjo se ne igra. Že sama napoved referenduma kaže, da vlada ni resen partner Natu. Takšna drža ogroža ugled države.”
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem opozorila, da naj si »Slovenija ne dela sramote na mednarodnem odru«. Več analitikov pa opozarja, da gre za nevaren politični manever, ki bi lahko imel dolgoročne posledice za položaj Slovenije v EU in Natu.
Opozorila strokovnjakov: Slovenija postaja breme, ne partner!
Več uglednih strokovnjakov za obrambo in varnost izraža zaskrbljenost nad usmeritvijo Golobove vlade:
dr. Uroš Svete (FDV):
»Slovenija nima jasne obrambne strategije. Če to primerjamo z drugimi državami Nata, vidimo, da se odmika od skupnih standardov. To pomeni izgubo zaupanja in sodelovanja.«
mag. Iztok Prezelj (FDV):
»Varnostne zaveze niso stvar politične volje, temveč dolgoročne odgovornosti. Vlada Roberta Goloba preprosto ignorira to realnost.«
generalmajor Alojz Šteiner (v. p.):
»Če bo nadaljnje zmanjševanje vojaških sposobnosti postalo sistemsko, bomo v očeh zavezništva postali nezaželen partner.«
Janša opozarja: »Zaupanje v Natu se ruši hitreje, kot se gradi«
Nekdanji predsednik vlade Janez Janša, ki je bil v času svojega mandata zagovornik krepitve obrambe in sodelovanja v zavezništvu, je bil do aktualnega stanja oster:
»Vladajoča politika ne razume pomena kolektivne varnosti. Če Slovenija izgubi zaupanje zaveznikov, bo v krizi ostala sama. Varnost ni politična igra.«
V času Janševe vlade (2020–2022) je Slovenija povečala obrambni proračun, kupila novo opremo za SV, posodobila načrte za mobilizacijo in okrepila sodelovanje na Natovem vzhodnem krilu.
🇪🇺 Evropa nas vse manj upošteva
Tudi znotraj Evropske unije se Slovenija umika s pomembnih obrambnih pozicij. Po poročilu European Council on Foreign Relations (ECFR) iz marca 2025, Slovenija ne sodeluje aktivno v obrambnih strukturah EU, kot je PESCO.
V ključnih strateških skupinah — kjer sodelujejo npr. Poljska, Švedska, Češka, Finska — Slovenija ni več prisotna.
Posledice za Slovenijo:
-
Izguba strateškega vpliva v Natu
-
Omejen dostop do obveščevalnih virov
-
Manjša podpora pri kriznem odzivanju
-
Diplomatska marginalizacija
-
Oslabljena varnostna zaščita v primeru regionalnega konflikta
Viri in reference:
-
NATO Defence Expenditure Report (2024)
-
European Council on Foreign Relations – Europe’s Security Architecture 2025
-
Izjave in intervjuji z dr. Urošem Svetetom, mag. Iztokom Prezljem, Alojzom Šteinerjem (2023–2025)
-
Platforma X: @JJansaSDS (2024–2025)
-
Odbor za obrambo DZ RS, seje 2024–2025
Slovenija si v tem trenutku ne more privoščiti, da bi izpadla iz jedra zahodnega zavezništva. Varnostna arhitektura ni samoumevna in brez resnega obrambnega angažmaja bo Slovenija postala pasivni opazovalec zgodovinskih odločitev.
Če Golobova vlada ne bo takoj spremenila smeri, lahko to pomeni največjo varnostno napako po letu 2004 – ko smo vstopili v Nato.
Portal OS
