Prispevek za dolgotrajno oskrbo je nov obvezni socialni prispevek, s katerim naj bi država financirala sistem oskrbe za ljudi, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo stalno pomoč drugih. Pa vendar ta sistem še ni vzpostavljen, zakaj ga torej že financiramo?
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet konec 2023, prispevek pa se je začel plačevati s 1. julijem 2025. (Vir: [Zakon o dolgotrajni oskrbi, UL RS št. 196/21 in dopolnitve]) Prispevek za dolgotrajno oskrbo znaša 2 % bruto plače:
-
1 % od bruto plače za delojemalca.
-
1 % od bruto plače za delodajalca.
- Samozaposleni pa plačujejo kar 2 % od zavarovalne osnove.
Odvajanje prispevka je avtomatsko — delodajalec ga obračuna in plača skupaj z drugimi prispevki (prispevki za pokojninsko, zdravstveno…). Pri samozaposlenih se obračuna ob akontaciji prispevkov. Prispevek plačujejo:
-
Zaposleni (zavarovanci iz dela).
-
Samozaposleni.
-
Upokojenci (od pokojnin nad določenim cenzusom).
-
Zavodi in delodajalci (kot prispevek delodajalca).
Po trenutnih napovedih bi se lahko prispevek povečal, če bo to potrebno za pokrivanje vseh stroškov. Uradne številke so zdaj postavljene na 1 % + 1 %, a zakon predvideva možnost prilagoditve, kar je sicer logično glede na starajoče se prebivalstvo. Za nekatere pomeni ta prispevek dodatno obremenitev neto plače (manj izplačila na TRR), predvsem v primeru samozaposlenih. Trenutni posodobljeni podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji leta 2021 približno 72 200 prejemnikov dolgotrajne oskrbe – to vključuje tako oskrbo na domu kot institucionalno oskrbo in izplačilo denarnih dodatkov, ne pa vseh ostalih storitev, ki naj bi jih pokrival prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ena izmed največjih kritik je zato ravno to — trenutno še nimamo vseh standardov, mreže izvajalcev in popolne pokritosti, zato se poraja vprašanje zakaj že plačevati za nekaj kar še ni dostopno in dosegljivo uporabnikom.
Zbrana sredstva iz naslova prispevka naj bi šla v poseben proračunski sklad za financiranje storitev dolgotrajne oskrbe, ki pa trenutno v takem okviru še ni na voljo. Financiranje bo vključevalo naslednje storitve:
-
Osnovna in razširjena oskrba na domu,
-
institucionalno varstvo,
-
oskrba v skupnostih,
-
rehabilitacija,
-
pomoč družini, ki skrbi za člana.
Glede na kadrovske izzive v domovih za ostarele, kjer primanjkuje negovalk, medicinskih sester in usposobljenega kadra, kjer prostega mesta za ostarelo in onemoglo osebo, ni mogoče dobiti, kljub temu, da so sobe na voljo, se poraja vprašanje ali bo sam prispevek dejansko rešil strukturno neskladje med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela; kot opozarja opozicija je prispevek povsem v neskladju z dejanskim stanjem, saj na kadrovskem področju vlada ni naredila nič s čimer bi lahko celovito izvajala sistem dolgotrajne oskrbe.
Portal Os
