Proces JBTZ ostaja simbol boja za svobodo, človekove pravice in neodvisnost Slovenije. In ker se približuje 26. december, ko obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki ga brez procesa JBTZ zagotovo ne bi bilo, ali pa bi postala Slovenija samostojna mnogo kasneje, bi bilo primerno, da naše otroke poduči o celotnem procesu osamosvojitve oziroma natančneje o dogodkih, ki so pripeljali do oblikovanja samostojne države.
Proces JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić, Franci Zavrl) je bil sodni proces leta 1988 v Sloveniji, takrat sicer v Jugoslaviji. Obtoženi so bili izdaje vojaških skrivnosti zaradi kritičnih člankov o Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Sojenje je potekalo pred vojaškim sodiščem za zaprtimi vrati, v srbskem jeziku, kar je kršilo ustavno pravico do uporabe slovenskega jezika v uradnih postopkih. Sodba je bila izrečena 27. julija 1988: Borštner je prejel štiri leta zapora, Janša in Zavrl po 18 mesecev, Tasić pa pet mesecev; kasneje je bila Tasićeva kazen povišana na deset mesecev. Proces je sprožil množične proteste in ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je postal najmočnejša civilnodružbena organizacija v času slovenske pomladi. Dogodki so poenotili Slovence različnih prepričanj v boju za človekove pravice in demokratične spremembe ter pospešili proces demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.
Leta 1995 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije proces razveljavilo, obtoženi pa so seveda v večji meri že odslužili svoje, za kar so plačali tako sami, kakor in predvsem tudi družine vpletenih.
Fotografije iz tega obdobja prikazujejo množične proteste na Roški cesti v Ljubljani, kjer so se zbirali podporniki četverice. Ena izmed znanih fotografij prikazuje množico protestnikov z napisi v podporo obtoženim. Te fotografije so na voljo v arhivih slovenskih medijev in Muzeja novejše zgodovine Slovenije – RTV Slovenija. Zakaj o tem ne učimo svojih otrok ne v Osnovni in ne v srednji šoli? Večina otrok o procesu osamosvojitve ne ve veliko, prav tako pa so dogajanja okoli samostojnosti naše države poučevana na koncu 9. razreda, pred zaključkom leta in pa ponovno na koncu 4. letnika, pred zaključkom leta. Po drugi strani pa naši otroci vedo pa vse o Antiki, o srednjem veku, francoski revoluciji, industrializaciji, svetovnih vojnah, pa tudi o razsvetljenstvu, reformaciji in podobnih družbenih gibanjih. Kar se je dogajalo na naših tleh, pa je za njih popolna neznanka, kar je skregano z zdravim razumom. V vseh evropskih državah, se prav svoje zgodovine učijo prve. Šolski sistem bi bilo potrebno očitno močno prevetriti.
Uredništvo Informativnega portala Os.
