V zadnjih dneh se je lahko v medijih zasledilo, da Ministrstvo za kulturo pripravlja rešitve preko državne finančne pomoči slovenskim tiskanim medijem – medijem, ki so večinsko v zasebni lasti in imajo tudi megalomansko oglaševanje v avdiovizualnih medijih.
V nadaljevanju objavljamo celotno poslansko vprašanje:
Tudi številni drugi mediji vidijo izhod iz stiske v digitalizaciji. Neodvisnemu francoskemu preiskovalnemu spletnemu časopisu Mediapart, ki ga je leta 2008 ustanovil nekdanji glavni urednik pariškega časnika Le Monde Edwy Plenel in izhaja v francoščini, angleščini in španščini, delovanje omogoča 220.000 naročnikov. Tako jim ni treba objavljati oglasov, prejemati javne podpore in sklepati komercialnih partnerstev, je na mednarodnem novinarskem festivalu 2023, ki je med 17. in 21. aprilom potekal v italijanski Perugii, povedala generalna direktorica Mediaparta Cecile Sourd. Mlajše občinstvo, ki ga številni mediji vidijo kot trd oreh pri privabljanju novih naročnikov, pa po njenih besedah pridobivajo preko YouTubea in Twitcha. Ameriški Vox v lasti medijskega podjetja Vox Media medtem po besedah soustanoviteljice Voxa Melisse Bell razvija razlagalno novinarstvo. Prizadevajo si, da bi informacije umestili v širši kontekst in pogledali nanje z zgodovinskega in družbenega vidika. Hkrati želijo predstaviti možne rešitve predstavljenega problema, ne pa pustiti v uporabnikih občutka, da ni pomoči in da je vsega konec. Prav tako želijo dati prostor tistim, ki se počutijo neslišane, in razkrivati teme, s katerimi se ljudje srečujejo v vsakdanjem življenju. Pri svojem poslovnem modelu pa se ne zanašajo le na en vir prihodkov, ampak se financirajo tako iz naročnin kot iz oglaševanja in sredstev spletnih platform, da ne bi ostali brez prihodkov, če bi kakšen od teh virov iz tega ali onega razloga usahnil.
V medijih smo prebrali, da Ministrstvo za kulturo pripravlja rešitve preko državne finančne pomoči slovenskim tiskanim medijem – medijem, ki so večinsko v zasebni lasti in imajo tudi megalomansko oglaševanje v avdiovizualnih medijih.
Zato me zanima:
1. Na podlagi katerih pozivov (navedba medija, njenega odgovornega urednika, naklade, finančno poslovanje medija v letu 2022) ste se odločili “iskati rešitve tiskanih medijev”?
2. Kdaj točno bodo zakonske ali podobne rešitve predstavljene javnosti in ali bo objava takšne rešitve/osnutka zakonodajne podlage javno objavljena ter dovzetna za komentiranje?
3. Kako bo še večje izčrpavanje davkoplačevalcev (financiranje tiskanih medijev iz državnega proračuna) pripomoglo k boljšemu standardu državljanov in državljank Republike Slovenije? Vljudno prosim za predložitev analiz ali podobnega strokovnega materiala.
4. Ali bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo skladno s svojo politiko digitalizacije takšne rešitve na vladi podprlo?
“Da, za tiskane medije smo pripravili rešitve,” je za Slovensko tiskovno agencijo poudaril Blaž Mazi, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo. Natančnejši ni želel biti, saj jih bodo po njegovih besedah javnosti predstavili že kmalu.
Znano pa je, da se je ministrstvo že pred časom povezalo z ministrstvoma za gospodarstvo in finance in iskalo način za pomoč tiskanim medijem tudi v pogovorih z njima. Zaenkrat so skrivnostni, a že zdaj je jasno, da je “rešitev” skrita globoko v žepih davkoplačevalcev, kjer se skrivajo njihovi težko prisluženi evri.
Ob tej napovedi pa ne smemo pozabiti, da davkoplačevalci drage medijske hobije lokalnih “tajkunov” že zdaj izdatno financirajo. Vsako leto ministrstvo za kulturo na podlagi zakona o medijih izvede medijski razpis v vrednosti okoli 3 milijone evrov, ki jih nato delno razdeli medijem posebnega pomena, delno pa zasebnim medijem tipa Mladina, Delo, Dnevnik, Večer, Reporter idr.
Še ena prikrita subvencija je tudi ta, da je celotna širša javna uprava naročena na nerazumno veliko izvodov glavnih tednikov (Delo, Večer, Dnevnik) ter ideoloških revij tipa Reporter in Mladina. Po nekaterih ocenah se na tak način “potrži” kar polovico izdaj nekaterih publikacij. Davkoplačevalci torej nevede plačujejo še več milijonov naročnin na tiskane izdaje dnevnikov in revij za javne uslužbence.
Zdaj torej Blaž Mazi, še eden v vrsti “neodvisnih novinarjev” RTV, ki danes delajo na tako imenovanih političnih funkcijah, svojim kolegom v tiskanih medijih obljublja, da se bodo spet delili davkoplačevalski bombončki. Ne v medije, ampak specifično v črno luknjo, ki se ji reče tiskani mediji. Da tiskani mediji nimajo prihodnosti, je jasno že zelo dolgo. Eden največjih in najstarejših avstrijskih dnevnikov Wiener Zeitung se seli na splet, tiskana izdaja bo izhajala le enkrat tedensko. Ugotovili so, da poslovni model enostavno ne prenese dnevnega tiska, saj ljudje časopisov in revij pač ne berejo več.
Spletno uredništvo Vir poslanskega vprašanja: SDS
