Vsi bomo enkrat stari in bomo morda potrebovali pomoč ali mesto v domu. In kako skrbimo za starostnike in pomoči potrebne med nami je tudi odraz kakšna družba smo. Dokler je nekaj problem drugih, se običajno z njim ne ukvarjamo, ko pa smo sami na tem, se nam to zdi največji problem.
V Sloveniji je danes 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %. Delež starejših od 80 let se bo s 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. To pomeni, da bo čedalje več ljudi potrebovalo pomoč. Vse to je povezano z organizacijo in finančnimi sredstvi.
Zato je bil konec leta 2021 sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga čakali 20 let. Ideja je, da starostniki čim dlje ostanejo doma in se jim tam pomaga z ukrepi in programi dolgotrajne oskrbe. Zakon se bo uveljavil s 1.1.2023, letošnje leto pa je namenjeno pripravam, da bo vse nemoteno teklo.
V zadnjih dveh letih je bilo veliko narejenega za izboljšanje stanja na področju skrbi za starejše in upokojence. Tako kot smo pred volitvami obljubili. In ker ste nam leta 2018 dali glas, smo lahko zadnji dve leti izpolnjevali obljube. Vse bi bilo precej lažje, če ne bi bilo še korona virusa, zaradi katerega marsikaj ni bilo možno uresničiti. Je pa epidemija pokazala tudi na slabosti v našem sistemu in bodo sedaj investicije v socialne in zdravstvene zavode bolj domišljene in bodo upoštevale tudi potrebe ob morebitni novi epidemiji. Takoj po nastopu nove vlade smo se tega lotili in danes se lahko pohvalimo, da so se stvari premaknile in se pospešeno gradi, investira in posodablja.
Vlada je pripravila predloge kar 10-ih protikoronskih paketov ukrepov, s katerimi smo blažili posledice epidemije, pomagali državljankam in državljanom, tudi upokojencem z dvakratnim solidarnostnim dodatkom, podjetjem, obrtnikom, turizmu, kulturi in drugim panogam, ki so bili v tem času prizadeti. Da so bila sredstva, kot vemo jih ni bilo malo, usmerjena pravilno, kažejo ocene različnih institucij od Evropske komisije do revije The Economist. Ta je Slovenijo uvrstil na drugo mesto med evropskimi državami pri spopadu z gospodarskimi izzivi, ki jih je prinesla zdravstvena kriza. Ocenjujejo, da so bili ukrepi uravnoteženi. Temeljili so na tem, da ne bi zapostavili nobene kategorije prebivalstva, ki je bila v krizi prizadeta.
Od leta 2009 do 2019, torej v 10 letih, je bilo za gradnje in posodobitve DSO namenjenih dobrih 25 mio eur, kar je 2,5 mio eur na leto. To je bil res mačehovski odnos predhodnih ministrov za delo, družino in socialne zadeve, čeprav so bili iz vrst socialdemokratov in so jih bila polna usta sociale. Domovi so bili v slabem stanju,s premalo kapacitetami in prostora in tako nepripravljene nas je dosegla epidemija kovid. Ta je pokazala, da so naši domovi starejših občanov (DSO) slabo pripravljeni na podobne situacije, zato smo se lotili sprememb in posodobitev. Sprejet je bil Pravilnika za dvig kvalitete bivanja v DSO, na primer nastanitev v eno- ali dvoposteljnih sobah z lastno kopalnico in še nekaj drugih izboljšav.
Na področju sociale in domov starejših občanov je v teku 108 projektov. V dveh razpisih je bilo podeljenih koncesij za 2300 novih postelj v DSO, to je cca 20 novih domov starejših občanov. Tudi država bo gradila, dogradila, prizidala objekte v državnih DSO.
Zaposlenim v dolgotrajni oskrbi se plače višajo za 3 do 4 razrede, zagotovljenih pa je bilo tudi 32 milijonov eurov za zaposlitev več kot 650 sodelavcev v domovih. Naj spomnim, da so Socialdemokrati v eni od prejšnjih vlad namenili 75 mio eur za razne študije na temo dolgotrajne oskrbe, namesto, da bi s temi sredstvi zgradili kak dom za starejše.
Za gradnjo dnevnih centrov in začasnih namestitev v obdobju 2021 in 2023, je na voljo 27 milijonov evrov, slabih 19 milijonov kohezijskih, preostalo bo dala Republika Slovenija. Sofinanciranih je 22 projektov takih dnevnih centrov in kratkotrajnih nastanitev, ki so v izvajanju po vsej Sloveniji. Odprt pa je že bil npr. v Žalcu in v še nekaterih krajih.
Zagotovljena so tudi sredstva, slabih 7 mio eur v obdobju od 2012 do 2023, za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe, mlajše od 65 let. V prvih dveh rokih so podelili sredstva za sofinanciranje izgradnje oziroma ureditev 11 stanovanjskih skupin.
Poleg sredstev iz prejšnje perspektive je Slovenija prejela veliko sredstev iz Sklada za okrevanje, s katerimi sofinancira 18 investicijskih projektov. Za ta namen je bilo razdeljenih 93 milijonov evrov. Med večjimi projekti, ki se sofinancirajo iz navedenega mehanizma, so nadomestna gradnja doma starejših v Ajdovščini, gradnja zunanje enote DSO Ptuj, prenova doma starejših v Murski Soboti in Velenju.
V proračunu Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 je namenjenih veliko sredstev za investicije na socialnem področju in sicer:
- dobrih 10 mio eur za poslovne prostore in opremo varstveno delovnih centrov,
- 5,7 mio eur za poslovne prostore in opreme zavodov za usposabljanje, tako imenovanih CUDV,
- 5 mio eur za zagotavljanje, vzdrževanje in opremo posebnih socialno varstvenih zavodov,
- 5 mio eur za vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe, mlajše od 65 let,
- 66,6 mio eur za program mreže domov za starostnike.
Med projekti, ki so v izvajanju oziroma v pripravi, torej financirani iz proračuna Republike Slovenije je nadomestna gradnja doma starejših občanov Hrastnik, dokončanje zunanje enote doma v Osilnici, gradnjo enote doma v Bovcu, Črenšovcih, Podčetrtku, Kozjem, Sveti Ani, nadzidavo enote doma v Slovenski Bistrici, rekonstrukcije oziroma adaptacije z namenom prilagoditve domov v Kamniku, Trebnjem, Petrovem Brdu. Gradijo oziroma pripravljajo se projekti gradenj bivalnih enot VDC v Velenju, Slovenskih Konjicah, Cerknici, Šmarnem pod Šmarno goro, Zagorju ob Savi, delavnica VDC v Trebnjem in še številne druge.
Dokončuje se ureditev kuhinje v Dornavi, priprava gradnje, ureditev bivalnih enot CUDV Črna, Radovljica, Dobrna, ureditev enote CUDV IG in nakupi objekta za potrebe bivalne enote Dornave, izgradnja učilnice, izvajanje prilagojenega programa v vzgoji in izobraževanju prav tako za CUDV Dornava. Prav tako je v pripravi projekt gradnje zunanjih bivalnih enot za SVZ Hrastovec, torej Socialno varstveni zavod Hrastovec v Lenartu.
V tem času so se dvignile vse pokojnine, med njimi invalidske, odpravile pa so se mnoge krivice tudi pri drugih pokojninah (kmečki zavarovanci). Bilo je več rednih in izrednih uskladitev pokojnin.
Moškim se bo starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe leta 2022 odmerila v višini 61,5 % od pokojninske osnove. Od leta 2023 pa bo odmerni odstotek za 40 let delovne dobe za moške in ženske enak. Znašal bo 63,5% odstotka.
Potrjena je bila tudi novela Zakona o dohodnini, ki prinaša seniorsko olajšavo, prinaša pa tudi višje plače za vse, tudi zaposlene na področju sociale in zdravstva. V prihodnje se bomo o tem še veliko pogovarjali, saj je potrebno povišati plače, predvsem pa zagotoviti dovolj kadra, za delo v vseh novih DSO in zdravstvenih institucijah, ki bodo zgrajeni v prihodnjih letih. Ministrstvi za delo in za zdravje skupaj pripravljajo strategijo zagotavljanja kadrov za obdobje 2022-2030.
Potrebno se je bilo odločiti za kaj bomo namenjali denar in ta koalicija se je odločila, da ga bo namenjala za najbolj pomembna področja, ki so bila v preteklih letih in desetletjih zanemarjena, med katerimi so tudi DSO. Vsi si zaslužimo primerne pogoje za preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Današnji upokojenci so s svojim delom in znanjem gradili Slovenijo. Sedaj je prav, da se jim to, vsaj približno tudi vrne. Naši starejši so modri in nas lahko marsikaj naučijo. Vzgajani so bili drugače kot mi. So bolj potrpežljivi, navajeni delat, mnogi so odraščali v pomanjkanju.
Zato so skromni in ne želijo veliko, a zagotoviti jim moramo dostojno starost. Ta vlada ima posluh zanje, saj so ravno starejši pogosto med tistimi, ki so na robu revščine. Prepričana sem, da smo jim s solidarnostnim dodatkom in drugimi ukrep, od turističnih bonov do energetskih vavčerjev polepšali starost in jim vrnili upanje in zavedanje, da niso pozabljeni. V tej smeri bomo delali tudi naprej.
Ekskluzivno za Portal OS piše Alenka Jeraj
