Čeprav je splošno znano, da savdske pravosodne oblasti nimajo pretiranega usmiljenja do kršiteljev državnih zakonov, pa je bila včerajšnja množična usmrtitev obsojencev kljub temu pretresljiva in mednarodno odmevna.
V enem samem dnevu so namreč z obglavljanjem v večna lovišča poslali kar 81 posameznikov, kar velja za največjo množično usmrtitev v sodobni zgodovini te konservativne arabske monarhije.
Savdski rablji so imeli včeraj polne roke dela, in to dobesedno, saj so morali za glavo skrajšati kar 81 ljudi, ki so bili obtoženi zelo hudih zločinov, kot so umori, posilstva, deviantna prepričanja, načrtovanje terorističnih napadov na civiliste in državne varnostne sile, sodelovanje s tujimi terorističnimi skupinami, kot so Al Kaida, Islamska država, jemenski Hutiji itd. Vsem enainosemdesetim prestopnikom je bila pravnomočna obsodba sicer izrečena po relativno dolgem sodnem procesu, med katerim so imeli obtoženi vse pravice, ki pripadajo osebam v kazensko-pravnem postopku, vključno z nemotenim dostopom do pravne pomoči.
Večina izmed »osmoljencev«, ki je svojo življenjsko pot na včerajšnji dan končala na trgu Deera v savdski prestolnici Riad (ki velja za najbolj znano prizorišče javnih obglavljanj v državi, posledično pa tudi za priljubljeno turistično destinacijo), je bila sicer savdskih državljanov (več kot polovica naj bi bila pripadnikov šiitske manjšine), med njimi pa se je znašlo tudi sedem državljanov Jemna in en državljan Sirije, tj. držav, kjer je nadpovprečno razširjeno delovanje terorističnih skupin.
Rekordno število obglavljenih
Z včerajšnjim usmrtitvenim spektaklom, ki ga je sicer nekoliko zasenčila Putinova »posebna vojaška operacija« v Ukrajini, so Savdijci dejansko prekosili same sebe, saj so v enem samem dnevu permanentno nevtralizirali 3-krat toliko ljudi kot v celotnem lanskem letu, ko je pandemija kitajskega koronavirusa nekoliko zavrla izvajanje smrtnih kazni v tej absolutistični monarhiji, zaradi česar so v preteklem letu savdski rablji »poskrbeli« za samo 27 nesrečnikov, ki so prišli navzkriž s savdsko zakonodajo.
Poleg tega predstavlja včerajšnja usmrtitev tudi daleč največjo množično usmrtitev obsojencev v celotni sodobni savdski zgodovini; število včeraj obglavljenih delinkventov je namreč še višje od 67 usmrčenih obsojencev leta 1980, katerih usodo je zapečatilo sodelovanje pri terorističnem napadu na veliko mošejo v Meki (najsvetejšem kraju islama) eno leto pred tem.
Edina država, kjer je obglavljanje ustaljena praksa
Savdska Arabija je sicer ena od petinpetdesetih držav, ki še v današnjem času rutinsko izvajajo smrtno kazen, je pa po drugi strani ena izmed zgolj sedmih držav, ki še vedno prakticirajo javne usmrtitve obsojencev (poleg SA so to še Afganistan, Iran, Jemen, Severna Koreja, Sirija in Somalija) in edina država na svetu, kjer kot metodo usmrtitve uporabljajo obglavljanje. Kraljevina na čelu katere je uradno kralj Salman bin Abdulaziz Al Saud, čeprav ima v zadnjih letih de facto vse niti v rokah njegov sin, kronski princ Mohamed bin Salman, se poleg tega vsakoletno uvršča zelo visoko na seznamu držav, kjer izvedejo največ usmrtitev, in to kljub temu, da je ta z nafto bogata država po številu populacije bistveno manjša od drugih držav, ki zasedajo vodilna mesta po številu usmrtitev (Kitajska, Iran, Pakistan, Egipt, Nigerija, Združene države Amerike).
Odkar se je princ bin Salman leta 2017 zavihtel na položaj kronskega princa, je v državi sicer prišlo do cele vrste reform, ki so vzbudile upanje na postopno liberalizacijo in demokratizacijo te ultra-konservativne kraljevine, vendar pa še vedno nič ne kaže na to, da bi se bilo vodstvo države pripravljeno v kratkem odreči izvajanju smrtne kazni.
V zadnjih letih so namreč dale savdske oblasti svetu jasno vedeti, da bodo kljub mednarodnim pritiskom še naprej ohranile ničelno toleranco do najhujših zločincev, vključno s teroristi, posledica česar je bilo tudi več množičnih usmrtitev obsojencev tekom preteklih let, izmed katerih je bila zlasti odmevna masovna usmrtitev iz leta 2016, ko so v tej vahabistični kraljevini odsekali glave 47 osebam, med katerimi je bil tudi znani šiitski šejk Nimr Baqir al-Nimr.
Piše Matej M.
