Sam si nikoli nisem ustvarjal jasnega mnenja od cepljenju, vse kar mi je bilo dovolj, da so bližnji umirali zaradi Covida-19. Sam pa nisem razmišljal o cepljenju, da ali ne, temveč čimprej, da bom lahko nemoteno na službeni poti, saj mi je testiranje in organizacija okoli testiranja postala prenaporna.
Zavedam, se da sem s tem »uporom« v sebi premagoval določene psihološke vzorce, ki jih prej nisem niti opazil. Ampak, ker sem se tega zavedal, nisem naglas govoril o tem, še manj pa protestiral.
Končno sem prišel na vrsto za cepljenje, po prvem odmerku me je samo bolela roka, po drugem pa »sem mislil, da ne bom preživel«. Tri dni sem imel vročino 39, vse me je bolelo… šele četrti dan sem počasi prišel k sebi.
Zavedam se, da je to bilo dobro sporočilo, da je cepivo »prijelo« in bo delovalo.
Čeprav predvsem slišim veliko, da kemije v sebe ne bomo dali, da bi raje vse na naravni način. Naravna zdravila, lahko delujejo samo, kot smo v stiku z naravo in živimo v skladu z naravo. Tako hiter tempo, ki je umeten, pa žal lahko rešujemo samo z umetnimi stvarmi.
Ljudje smo tako umazali ta svet na vseh nivojih, in ena od teh nečistoč so zdravila, brez katerih si ne predstavljamo življenja. Čiščenje se začne s spreminjanjem načina življenja, pomeni ni več bližnjic, nikjer!
Če bi se sedaj pojavilo cepivo proti raku? Bi se cepili? Pa če tudi je čista kemija!
Piše: prof. dr. Milan Krajnc
Milan Krajnc – mentor za družinska podjetja, akademik, psihoterapevt, avtor
